Parkirajo tako, da ovirajo dostop do vhoda v blok. Kaj lahko storite?

Pišem v imenu 90 lastnikov stanovanj večstanovanjskega objekta. Pred blokom je velik lastniški plato, od koder so štirje vhodi. Pred tem je 30 označenih parkirišč. Nekulturni vozniki pa parkirajo na neoznačenih parkiriščih in s tem onemogočajo dovoz za intervencijo. Prav tako starši z otroškimi vozički in invalidi težko pridejo do svojega vhoda. V hišnem redu piše, da se ne sme parkirati na neoznačenih parkiriščih, a tega ne upoštevajo. Kakšen postopek oz. sankcije lahko sprožimo proti tem posameznikom? 

Hvala za odgovor in lep pozdrav, Majda 

Spoštovani,
sprašujete, kakšna je pravica do uporabe platoja, ki se nahaja med večstanovanjskim blokom in parkiriščem in ki je očitno namenjen dostopu intervencijskih služb ter vstopu stanovalcev v objekt. Iz vašega opisa izhaja, da navedeni plato predstavlja skupni del večstanovanjskega bloka. Skupni deli so skladno z veljavno zakonodajo skupni prostori in zemljišče, skupni gradbeni elementi in skupne inštalacije, naprave ter oprema. Skupni deli so solastnina vseh etažnih lastnikov posameznih delov (skupni deli) ali solastnina nekaterih etažnih lastnikov posameznih delov (posebni skupni deli). V vašem primeru najverjetneje velja, da je plato v solasti vseh etažnih lastnikov večstanovanjskega bloka.

Stanovanjski zakon določa, da skupne dele večstanovanjske stavbe uporabljajo etažni lastniki v skladu z njihovo naravo in namenom ter na način, ki ne omejuje drugih etažnih lastnikov.

Posvetujte se z upravnikom

V vašem primeru ste se solastniki odločili, da se površina pred večstanovanjskim blokom uporablja za dostop do vhodov, invervencijsko pot in verjetno tudi kot prostor za druženje stanovalcev. Skladno s takšnim namenom ste dolžni vsi stanovalci to površino tudi uporabljati. Kakršenkoli drugačen način rabe bi pomenil uporabo čez mejo dovoljenega.

V primeru kršitev je najprej smiselno natančno preučiti hišni red in preveriti, ali so v njem navedene sankcije za tovrstno kršitev – torej uporabo skupnih delov čez mejo dovoljenega. O tem se je smiselno posvetovati tudi z upravnikom, ki bi z opozorilom nevestnim stanovalcem najlažje dosegel kompromis med vsemi vami. Če to ne bi zadostovalo, je mogoče poseči po pravnih sredstvih za varstvo lastninske pravice in v določenih primerih tudi po prijavi stanovanjski inšpekciji in izključitveni tožbi zoper etažnega lastnika.

Zahteva za prenehanje vznemirjanja

Stanovanjski zakon določa naslednje: če etažni lastnik poseže v skupne dele večstanovanjske hiše z vgradnjo naprav brez potrebnega soglasja drugih etažnih lastnikov, inšpekcijski organ z odločbo odredi rok za pridobitev soglasja ali naloži etažnemu lastniku odstranitev naprave in sanacijo povzročene škode na skupnih delih, če soglasja v določenem roku ne pridobi. Poudarjamo, da to velja le v primeru, ko bi etažni lastnik v skupni del vgradil kakšno posebno napravo (npr. zapornico za parkirišče).

Zoper etažnega lastnika, ki svojo solastnino uporablja prek meje dovoljenega, je mogoče vložiti tudi pravna sredstva, ki se sicer uporabljajo za varstvo lastninske pravice. Takšna je npr. tožba, s katero se zahteva prepoved vznemirjanja. Veljavni Stvarnopravni zakonik določa, da če kdo tretji protipravno vznemirja lastnika ali domnevnega lastnika, in sicer kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, lahko lastnik oziroma domnevni lastnik s tožbo zahteva, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje.

Če je bila z vznemirjanjem povzročena škoda, ima lastnik pravico zahtevati njeno povrnitev po splošnih pravilih o povrnitvi škode. Solastnik in skupni lastnik imata pravico do tožbe za varstvo lastninske pravice na celi stvari, solastnik pa tudi pravico do tožbe za varstvo svoje pravice na delu stvari.

Foto: Thinkstock

Posestna tožba – učinkovito pravno sredstvo

Druga možnost je vložitev posestne tožbe, pri kateri so roki sicer zelo kratki, vendar pogosto predstavlja učinkovito pravno varstvo. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v tridesetih dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo. Sodišče daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje.

Z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Pri tem se v razmerju med več posestniki iste stvari (kar velja tudi v vašem primeru) šteje za motilno vsako ravnanje, ki samovoljno spreminja ali ovira dotedanji način izvrševanja posesti.

Opomin in izključitvena tožba

Stvarno pravo pa pozna tudi tako imenovano izključitveno tožbo, ki se uporablja v skrajnih primerih porušitve medsosedskega zaupanja. Stvarnopravni zakonik določa, da če etažni lastnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilca opomni.

Če kršilec kljub opominu nadaljuje svoje ravnanje, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela.

Pripravila: Maja Gliha, univ. dipl. prav. s pravosodnim izpitom