Toda po rezultatih testiranja krvi je Amanda izvedela žalostno vest, da je vstopila v prezgodnjo menopavzo in da za otroka ni več možnosti. Znašla se je v težki psihični bitki, vendar se je naposled le izvlekla in našla smisel življenja. Danes nudi podporo ženskam, ki se znajdejo v podobni situaciji, pa tudi drugim, pomoči potrebnim ljudem. Objavljamo njeno pretresljivo izpoved. »Iskreno povedano, tistega dne, ko sem izvedela, da sem v menopavzi in se je dokončno razblinilo moje upanje, da bom postala mama, se mi je sesul svet. 

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Mojster Jure: Žena in otroci so moje življenje

Mojster Delovne akcije Jure Podjavoršek piše novo poglavje. S soprogo in otroki se vrača k svojim koreninam, kjer bodo pognali kolesje turistične kmetije.

»Če imate podobno izkušnjo kot jaz, žalujte in jočite, dokler čutite to potrebo, vendar nikar ne dopustite, da vam to uniči življenje.«

»V čem je smisel mojega življenja, če ne bom mama?« sem se vprašala. Počutila sem se prevarano, ker nikoli ne bom okusila čara materinstva. Spraševala sem se, ali sem sama kriva za to in s čim sem si to zaslužila. Analizirala sem celo svoje življenje in ugotavljala, ali bi lahko naredila kaj drugače, da me bog ne bi oropal materinske izkušnje. Mislim, da sem na ta način šla skozi nekakšen proces žalovanja. Moja izguba je bila nevidna, a zato nič manj boleča. Največkrat me je zagrabila globoka žalost med poslušanjem glasbe ali na sprehodu s psom. Nisem se mogla sprijazniti s hudo praznino v srcu, ki nikoli ne bo izpolnjeno z ljubeznijo otroka. Počutila sem se, kod da sem udarila v zid, ki se je pojavil iz nič. To so bili zelo čustveni trenutki, ki so jim sledili napadi panike. Zdelo se mi je, da sem ujeta v nekakšni črni luknji, kjer sem vsa paralizirana in se ne morem premikati.

Končno se je osvobodila

Na srečo sem se sčasoma postavila na noge ter dojela, da nisem sama kriva za to in da ne morem vplivati na dejstvo, da ne morem imeti otrok. Ničesar nisem mogla narediti, samo sprejeti, da je to tako. Takrat sem se začela spreminjati ter se osvobodila notranjih pogovorov same s seboj. Pogledala sem okrog sebe in videla, da nisem edina ženska na svetu, ki ne more imeti otrok. Daleč od tega. Izvedela sem, da vsaka peta ženska ne more zanositi. Začutila sem rahlo olajšanje ter celo osvoboditev.

Postopoma sem odkrila, da je življenje lahko lepo iz razburljivo tudi brez otrok. Seveda imam še vedno občasne napade žalosti in joka, a so taki trenutki vse redkejši. Ne razmišljam več o tem, česa nimam, zdaj posvečam misli tistemu, kar imam. Živim z ljubljenim moškim, s katerim imava čudovitega kužka, imam službo, ki jo obožujem, ne manjka mi zabave ... Vsak ima svoj razlog za življenje, samo najti ga mora. Zame je materinstvo postalo ljubezen in skrb za druge ljudi, moje nečake. Nič dramatičnega ni treba početi, včasih zadostuje že samo to, da jim nekdo prisluhne ali jim nudi ramo za jok. Če nimate otroka ali velike družine, to ne pomeni, da ne morete pomagati, voditi ali negovati drugih. Štiri leta so minila, odkar sem izvedela, da ne bom mama, in v tem času mi je uspelo vzljubiti svoje življenje brez otroka.