Politika utrdi kožo in dvigne odpornost

Slovenija bo v nedeljo po drugem krogu volitev dobila predsednika. Liberija ga še ne bo. Drugi krog v najstarejši afriški republiki bi že morali spraviti pod streho, pa je eden od kandidatov, ki se ni prebil skozi prvo sito, uspešno izpodbijal rezultate. Torej bo treba še malo počakati. Je pa v prvem krogu največ volivcev, skoraj 600.000 oziroma 38,4 odstotka, prepričal George Weah, eden mnogih športnikov, ki jih je zaneslo v politiko.

Samo zadnji tedni so navrgli še (vsaj) dve takšni preobrazbi: nekdanji branilec italijanskega nogometnega giganta Milana Kaha Kaladze je postal župan gruzijske metropole Tbilisija, Jakub Janda, ki sploh še ni rekel zadnje v smučarskih skokih (no, rekel naj bi jo prihodnji konec tedna na uverturi v olimpijsko zimo v Visli), pa je bil izvoljen za poslanca evroskeptične liberalno-konservativne stranke ODS v češkem parlamentu.

Pred njima so se za podoben korak odločili že mnogi, ki so kaj veljali v svetu športa. Boksarski superzvezdnik Manny Pacquiao je maja lani postal filipinski senator, potem ko mu je svoj glas zaupalo 16 milijonov državljanov. Dvakrat zlati olimpijec, britanski tekač Sebastian Coe, je bil med letoma 1992 in 1997 član desnosredinske Konservativne stranke v britanskem parlamentu, s povišanjem v lorda mu je pripadlo dosmrtno članstvo v zgornjem domu hrama demokracije. Gari Kasparov se je iz šahističnega boga prelevil v ruskega opozicijskega voditelja in neutrudnega kritika Putinove vladavine. Še en boksarski šampion, dvometraš Vitalij Kličko, je župan ukrajinske metropole Kijeva postal leta 2014 in na vročem stolčku sedi še danes, prej je bil tudi on poslanec. In seveda: legendarni nogometni virtuoz Pele je bil brazilski minister za šport.

Kaj torej nekdanje športne zvezdnike vodi v svet politike, ki nima ravno blestečega pedigreja? Vsak ima svojo zgodbo. »Vse, kar počnem, vse, česar se dotaknem, je uspešno. Zahvaljujoč politiki sem postal odporen in dobil trdo kožo. Veliko laži slišim o sebi, moji politični nasprotniki bodo vedno govorili, kar želijo govoriti, ne glede na to, na kako trdih temeljih stoji,« se zaveda danes 51-letni George Tawlon Manneh Oppong Ousman Weah, vidni predstavnik Stranke demokratičnih sprememb, na nogometnih zelenicah pa nekoč zvezdnik Milana, PSG in Monaca. Volilne kampanje se je lotil brez spletne strani, gesel, spektakularnih predstavitev. Pričakuje, da bo volivce prepričal z dosedanjim delom in renomejem – ne le odličnega športnika, temveč tudi človekoljuba, nekoč ambasadorja Združenih narodov za razorožitev otrok vojakov.

»Ko bom postal predsednik, bomo vlagali v kmetijstvo, večali zaposlenost in poskrbeli, da se bodo državljani lahko preživljali sami. S kmetijstvom bomo ustvarjali nova delovna mesta za mlade. Ko boste potovali po Liberiji in spraševali prebivalce o senatorju Weahu, vam bodo odvrnili, da 'je dober mož in da počne, kar od njega pričakujemo'. Sem zmagoviti kandidat, prava izbira ljudstva. Končali bomo obdobje nerazumevanja kulturne različnosti. Brez solidarnosti, sprave in miru ne bomo rasli in napredovali,« je svoj program orisal Weah.

Jakub Janda, v zimi 2005/2006 zmagovalec novoletne turneje in skupne razvrstitve svetovnega pokala v smučarskih skokih, izvolitve v parlament ni pričakoval: »Presenečen sem. Pred volitvami sem se zaklel, da bom končal športno pot ob začetku poslanske kariere. Ti dve področji sta nezdružljivi, vsako zahteva stoodstotno angažiranost, torej se zame začenja novo obdobje,« je pojasnil 39-letni Čeh, ki pa ne bo edini nekdanji športni as v sedanji sestavi parlamenta. Družbo mu bo delal Milan Hnilička, na zlatih OI leta 1998 v Naganu rezerva za prvega vratarja češke hokejske reprezentance Dominika Haška, na SP 2001 pa izbran za najboljšega čuvaja mreže: »Zelo sem zadovoljen, predvsem zaradi števila preferenčnih glasov, ki so me popeljali v parlament.«

Kaha Kaladze je župan Tbilisija postal že v prvem krogu. Prepričal je 51,13 odstotka občanov, njegov prvi izzivalec, nekdanji televizijski voditelj Zal Udumašvili, je obtičal daleč zadaj (17,49 odstotka). »Vselej ko govorim o uspehu v športu ali politiki, ne pozabim poudariti, kako pomembno je, da ti hrbet krije ekipa zvestih profesionalcev,« je ključ do uspeh navrgel 39-letni Gruzijec, ki je res izjemen pečat pustil v prvem desetletju novega tisočletja v majici Milana, v kateri je na vseh frontah skupaj zbral 284 nastopov.