Ljubljana - Avstrijsko ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razlastitev imetnikov podrejenih obveznic avstrijske Hypo Alpe Adria banke, za katere je jamčila dežela Koroška protiustavna, saj gre za kršitev »temeljne pravice do varstva lastnine«. Zakon o sanaciji banke Hypo, iz avgusta 2014, je sodišče tako v celoti razveljavilo.
Ustavno sodišče je ocenilo, da je država z zakonom neenakopravno obravnavala upnike koroške bančne skupine, saj je posegla v lastninsko pravico le nekaterih upnikov.
Spomnimo, da je država pri sananciji koroške Hypo banke razlastila približno 90 odstotkov od skoraj milijarde evrov podrejanih obveznic te banke. Ustavno sodišče je presodilo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine.
Razlikovanje upnikov
Avstrijsko ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da država ni zgolj razlikovala med posameznimi skupinami upnikov, ampak je delala razlike tudi med samimi imetniki podrejenih obveznic, saj je v sanacijo vključila le nekatere med njimi. Ločila je med »navadnimi« lastniki obveznic, ki niso bili izbrisani, in »podrejenimi« lastniki obveznic, ki so se morali odpovedati terjatvi do Hypo banke. Izbrisala je namreč le tiste obveznosti banke iz podrejenih obveznic, ki so imele rok zapadlosti pred 30. junijem 2019. Banka je skupaj imela za dve milijardi evrov podrejenih finančnih instrumentov.
Ustavno sodišče je zapisalo, da je odprava poroštva za eno skupino upnikov, medtem ko jamstva za ostale še naprej veljajo, nesorazmeren in neustaven ukrep. Tako imenovano striženje nekaterih upnikov predstavlja po mnenju ustavnih sodnikov tudi poseg v temeljno pravico do varstva zasebne lastnine.
Pomembno tudi za SlovenijoOdločitev avstrijskega sodišča je pomembna tudi za Slovenijo, ki je ob zadnji sanaciji šestih bank leta 2013 in 2014 v celoti izbrisala terjatve imetnikov podjerejnih finančnih instrumentov teh bank. Skupaj gre za približno 600 milijonov evrov. Tudi bančni zakon, ki je omogočil izbris v Sloveniji je v ustavni presoji, a je sodišče pred odločitvijo za mnenje o tem prosilo evrospko sodišče v Luksemburgu.
V Vseslovenskem združenju malih delničarjev (VZMD) pričakujejo, da bo tudi slovensko ustavno sodišče tako dosodilo v postopku njegove absolutno prednostne ustavne presoje sporne novele zakona o bančništvu in razlastitve imetnikov podrejenih obveznic in delnic slovenskih bank decembra 2013.