Luka Koper bi lahko postala tudi opekarna

V Luki Koper so v okviru proučevanja vpliva pristanišča na morske sedimente izdelali opeko iz mulja, ki bi jo lahko uporabili v gradbeništvu.

Objavljeno
23. september 2014 19.12
suligoj/pomol
Boris Šuligoj, gospodarstvo
Boris Šuligoj, gospodarstvo
Koper – Luka Koper bi se lahko ukvarjala tudi z opekarskimi posli. Zamisel je v podjetju dozorela potem, ko so se v minulih mesecih spopadali z veliki količinami mulja, ki so ga nenehno prisiljeni kopati pri poglabljanju morskega dna. Nastal je okoljski projekt, s pomočjo katerega se je Luka (tokrat že tretjič) uvrstila med pet finalistov (z Rotterdamom, Marseillom, Lizbono in Huelvo) okoljsko najbolj prijaznih pristanišč v Evropi, ki jih izbira Združenje evropskih morskih pristanišč.

V Luki Koper so v okviru proučevanja vpliva pristanišča na morske sedimente izdelali opeko iz mulja, ki bi jo lahko uporabili v gradbeništvu. Raziskava Zavoda za gradbeništva v Ljubljani je pokazala, da je v mulju dovolj gline, kremena in karbonatov, ki so nujne sestavine opečnatih izdelkov. Take opeke so bile po žganju odporne proti zmrzovanju, imele so nizko vpojnost vode ter visoko tlačno in upogibno trdnost. Ugotovili so tudi, da pri njih ne prihaja do izločanja soli, kar bi škodovalo konstrukcijskim elementom v gradbeništvu. Proučiti nameravajo le še, kako vpliva nanos ometa na take opeke, z Goriškimi opekarnami pa se dogovarjajo za proučitev ekonomske uporabnosti. Surovine ne bi zmanjkalo, pravijo v Luki. Samo letos poleti so iz morja izkopali 230.000 kubičnih metrov mulja (za 92 olimpijskih bazenov), podobno količino pa jo je pred tem izkopala država v vplovnem kanalu. Poglabljanja s tem nikakor niso končali.