Da letni čas vpliva na občutljivo ravnovesje v našem telesu, že vemo. Kako naj ravnamo, da bomo lažje prenašali vročino? Katera hrana je najprimernejša? Z eno besedo: lahka. Sicer se nam bo vročina zdela še neznosnejša. Ali če povemo preprosto: jejmo sezonska živila, za katera je narava v tem letnem času poskrbela v obilju in nam tako olajšala izbiro. Verjetno veste, da nas lahko hrana ogreje ali ohladi, poleti bomo torej izbirali zadnjo. »Izogibajmo se težki, nasitni in mastni hrani ter si raje privoščimo lažje obroke s čim več zelenjave. Ravnajmo se po občutku, če je prevroče, raje pojejmo več manjših obrokov kot enega obilnega, saj se bomo tako počutili bolje in tudi imeli več energije,« svetuje Živa Korošec, univ. dipl. inž. živ. tehnol., z Inštituta za nutricionistiko.
Čez dan pojejte od pet do šest manjših obrokov, predvsem veliko sadja in zelenjave, najbolje lokalno pridelano, še bolje ekološko. Nič ne de, če se vam ne ljubi kuhati: sadje in zelenjavo je tako ali tako priporočljivo jesti presno. Sadje poleti si privoščite lubenice in melone, borovnice, citruse in tropsko sadje, tudi banane je zakladnica vitaminov in mineralov ter antioksidantov, ki poleti denimo še dodatno varujejo kožo pred škodljivim vplivom sončnih žarkov; poleg tega je v sadju veliko vode, ki predstavlja dodaten vir tekočine, ki jo potrebuje telo. Tudi zelenjava je pomemben vir hranil, bogata je na primer s kalijem, ki ga izgubljamo z znojenjem in ga telo nujno potrebuje za normalno delovanje. Najhitrejši recept za osvežitev in potešitev lakote je solata. Naj bo čim bolj pisana. Narežite kumare, paradižnik in papriko, koromač, tudi zeleno solato, dodajte bučke, jajčevce, za zaokrožen in obenem lahko prebavljiv obrok dodajte skuhan in ohlajen riž, na primer, ali pa testenine, popečeno meso ali ribo ter sir, denimo mocarelo ali feto; če vam bolj prija sadje, si pripravite ananas, lubenico in melono, breskev, fige... s pestjo kosmičev in žlico ali dvema jogurta ali sladoleda (ali pa kefirja, če vam je ljubši) se boste najedli, posladkali in ohladili. Tri muhe na en mah, bi lahko rekli. Jogurt je na primer izvrsten vir koristnih bakterij, ki nas lahko zavaruje pred več okužbami, saj dobro dene črevesni flori. Raznovrstna žita, kot so pšenica, ječmen, riž, proso, kvinoja ali kuskus, se hitro pripravijo, ohlajene dodajamo različnim jedem, poleti najbolj prijajo v solatah.
Da se hrana ne bi pokvarila
Velike količine rdečega mesa, suhomesnatih izdelkov, močnih začimb (težko prebavljivo) maščob in alkohola (ta povečuje dehidracijo, saj spodbuja izločanja vode) poleti niso dobrodošle. Izogibati se velja tudi zimskim jedem (golaž in podobne jedi na žlico), ki jih jemo tople in vsebujejo začimbe, ki grejejo telo, kar je vsekakor priporočljivo pozimi, poleti pa se jim je pametno izogniti. Lahko pa jeste juhe, ni treba da so tople, več receptov je za mrzle juhe, seveda iz sezonske zelenjave. Dober primer je gaspačo: juha je iz paradižnika, paprike, kumare, čebule in česna, oljčnega olja, kisa vode in soli. Večkrat naj bodo na vašem krožniku ribe (bogate so s proteini in odličen vir maščobnih kislin omega 3, imajo le malo kalorij), tudi piščanec ali puran.
A pozor: na vročini se hrana hitreje kvari, zato naj bodo ribe in meso ves čas na hladnem. Priskrbite si posebne hladilne vrečke, v katerih boste nakupljeno prinesli do doma, tam pa takoj postavili v hladilnik. Zastrupitve s hrano niso mačji kašelj. »Pazimo, da živil, ki morajo biti na hladnem, ne izpostavljamo toploti. Predvsem bodimo na to pozorni na raznih piknikih, na plaži, kampiranju, saj se na visokih temperaturah občutljiva hrana bistveno hitreje pokvari. Če imamo od trgovine do doma daljšo pot, živila, ki morajo biti na hladnem, shranimo v hladilno torbo ali izolirno vrečko. Pri mesu, predvsem pri perutnini, bodimo pozorni, da je dovolj toplotno obdelana. Pazimo tudi na ustrezno higieno rok, kuhinjskega pribora in živil,« svetuje Živa Korošec. In ko smo ravno pri piknikih: na žaru se navadno znajdejo velike količine mesa. »Pri mesu bodimo pozorni na količino maščobe – izbirajmo manj mastne kose. V predelanih mesnih izdelkih, kot so razni čevapčiči, klobase in hrenovke, je lahko kar nekaj skrite maščobe, ki jo zaradi mlete teksture teh izdelkov težje opazimo,« poudarja Koroščeva. Nekaj mesa raje zamenjajte z zelenjavo, pravi naša sogovornica: »Uživanje zelenjave se priporoča vse leto. Poleti je izbira še toliko večja, saj imamo na voljo obilo sezonske zelenjave.«
In ne pozabite na zadostno količino tekočine, priporočljivo je popiti veliko vode, ki ji lahko za boljši okus in da prekinete monotonost dodate lističe mete ali melise ter brizg limonovega ali limetinega soka (pijete lahko tudi nesladkan čaj in občasno sveže iztisnjen sok), pri povečanem znojenju pa izgubljene elektrolite nadomestite z izotoničnimi napitki, o čemer smo v Nedeljskih novicah že pisali.
Slaščice le občasno Ko je vroče, radi pijemo mrzle pijače, pogosto z ledom, da so zares dobro ohlajene. A z zelo hladnimi pijačami ne gre pretiravati, pravi Živa Korošec: »Lahko so nekoliko bolj ohlajene, ne pa preveč.« Za slaščice poleti velja enako kot vse leto – na jedilniku naj bodo le izjemoma, nikakor pa ne vsak dan, še svetuje Koroščeva: »To velja tudi za otroke.« Čokolado in biskvit (izogibati se velja jajcem, zlasti surovim, zaradi morebitne okužbe s salmonelo) raje nadomestimo z osvežilnim jogurtom s sadjem, težke sladice prihranite za zimo, poleti raje izberite hladne skutno-sadne torte ali pite, za pripravo katerih niti pečice ne potrebujemo. Ali pa upoštevamo nasvet naše sogovornice: »Namesto sladkega sladoleda si lahko privoščimo doma narejeno zdravo različico: zmleto sadje vlijemo v modelčke za sladoled in naredimo okusne domače lučke.« |
