Tiskane izdaje
Avtorji študije so s prstom pokazali predvsem na Kitajsko, kjer se bodo izpusti zaradi fosilnih goriv letos povečali za predvidoma 3,5 odstotka. Kitajska sicer prispeva okoli 30 odstotkov celotnega onesnaženja z ogljikom.
Izpusti v Indiji se bodo po predvidevanjih povečali za dva odstotka, kar pa je še vedno precej manj kot lani, ko so se za 6,7 odstotka.
V ZDA, ki so takoj za Kitajsko druge največje onesnaževalke, se bodo menda zmanjšale za skromnih 0,4 odstotka, potem ko so se v zadnjih desetih letih v povprečju za 1,2 odstotka na leto. ZDA naj bi sicer letos prvič po petih letih okrepile rabo premoga, kar je posledica politike predsednika Donalda Trumpa, ki zanika znanstvena dognanja o škodljivosti premoga.
Po besedah Corinne Le Quere z Univerze v Vzhodni Angliji, vodilne avtorice študije, so ugotovitve skrb vzbujajoče. Glede na to, da je količina izpustov, ki jih povzročijo človeške dejavnosti, za letos ocenjena na 41 milijard ton, je časa za ukrepanje po njenih besedah čedalje manj.
Svetovalka za podnebno politiko nekdanjega ameriškega predsednika Baracka Obame in prva dama organizacije Future Earth, ki je sofinancirala raziskavo, Amy Luers pa je novico označila za »ogromen skok nazaj za človeštvo«.
Skupno 196 pogodbenic − 195 držav in EU − se je v Parizu leta 2015 s sporazumom zavezalo omejiti dvig povprečne globalne temperature na občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijsko dobo, prizadevale pa naj bi si za omejitev na 1,5 stopinje. Sporazum je doslej podpisalo 197 pogodbenic, ratifikacij se je nabralo 169.
Trump se je poleti odločil, da ZDA popelje iz sporazuma. Odhod ZDA je sicer v skladu z določili pogodbe mogoč šele 4. novembra 2020. Ameriška delegacija je tako navzoča tudi v Bonnu in sodeluje v pogajanjih.
Podnebna konferenca, ki ji predseduje Fidži, bo potekala do petka.
