Sodni senat ljubljanskega okrožnega sodišča je nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Boška Šrota, ki zaradi zadeve Istrabenz že prestaja skoraj šestletno zaporno kazen, spoznal za krivega zlorabe položaja pri financiranju menedžerskega prevzema Pivovarne Laško. Šrota je zato obsodil na štiri leta in dva meseca zaporne kazni. Enotna kazen znaša devet let in devet mesecev zapora.
Nekdanjega direktorja Infond Holdinga Matjaža Rutarja so obsodili na dve leti in šest mesecev zapora. Pravna oseba Atka-Prima je odgovorna za zlorabo položaja, zato mora plačati denarno kazen. Sodišče pa je oprostilo nekdanjo Šrotovo svetovalko Vesno Rosenfeld.
Sodnica: Posli tem družbam v ničemer niso koristili
"Glede na okoliščine v letu 2007 je jasno, da Boško Šrot ni ravnal v skladu z načeli dobrega gospodarjenja. Posli tem družbam v ničemer niso koristili. Priče so povedale, da se pred tem obdobjem s finančnimi posojili razen posamičnih primerov niso ukvarjali," je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica." In še: "Boško Šrot je na nek generalni način odredil finančno pomoč družb pivovarske skupine in jo tudi nadziral oziroma odrezal posamične posle."
"Načelo skrbnosti in poštenega poslovodenja je potrebno povezati z dejanskim koncernom. Zakon o gospodarskih družbah prepoveduje, da bi vodstvo obvladujoče družbe uporabilo vpliv, ki bi bil škodljiv za odvisne družbe," je nadaljevala. "Posojila so bila dana v okoliščinah, v katerih ne bi smela biti dana oziroma pod pogoji, pod katerimi ne bi smela biti dana. To je navedeno že v obtožnici, jasen je tudi naklep obsojenca."
"Krovna pogodba, ki ni bila nikdar podpisana, z njo pa sta želela Šrot in Rutar okrepiti finančne tokove iz skupine, je dokazala, da sta oba obsojena dobro vedela, kakšno je stanje v družbi," je povedala sodnica.
Kot je poudarila, je sodišče pri presoji upoštevalo definicije dejanskega koncerna v zakonu o gospodarskih družbah. Zlorabo položaja je Šrot storil v svojstvu direktorja Atka-Prima in tudi direktorja Pivovarne Laško. Ne pa tudi v svojstvu nadzornih funkcij, ki jih je opravljal v nekaterih družbah skupine. Zloraba je bila storjena z odredbami, da se sklepajo posojilne pogodbe in daje finančna pomoč Infond Holdingu, tudi prek Center naložb, je dejala.
Obramba je sicer ves čas sojenja trdila, da bi posojila odplačali, če bi Šrotu takrat dovolili prodati delnice Mercatorja Raishopu (kot smo pisali, naj bi se za avstrijskim podjetjem skrival Šrot), vendar mu AVK ni dala soglasja.
Sodnica pa je zdaj povedala, da je izvedenec opozoril, da so bile delnice obremenjene z zastavo pravico bank, ki so kreditirale Infond Holding, čemur je sodišče sledilo. Glede na to, da je iz izkušenj vedel, da prodaja takega paketa delnic ne more zgoditi čez noč, si je Šrot ne bi smel zamisliti kot obliko finančne pomoči, je še poudarila.
"Senat se je ukvarjal z vprašanjem, kam umestiti ta primer, kjer gre za koristi enormne razsežnosti in na drugi strani škode enormnih razsežnosti. Ugotavljali smo, ali ni za take primere tudi zakonodajalec določil prenizke kazni. A višina škode vendarle ne more biti edini dejavnik. Pri oceni je senat upošteval še različne okoliščine tistega časa, na primer posojilne politike bank in pravna mnenja, ki bi morala biti drugačna, tudi opustitev nadzora nadzornih svetov. Temu bi lahko rekli reševalne okoliščine," je o kazni povedala sodnica.
Tožilec zahteval pet let zapora
Tožilec Jože Kozina je sicer za Šrota predlagal najmanj pet let zapora, za Rosenfeldovo in Rutarja pa dve leti in pol. Sodba še ni pravnomočna, saj se stranke v postopku nanjo lahko pritožijo na višje sodišče.
Po trditvah tožilstva naj bi Šrot skupaj z Rosenfeldovo in Rutarjem načrtoval ter izpeljal managerski prevzem pivovarske skupine. Za financiranje prevzema naj bi na družbe Infond Holding in Center naložbe prelivali sredstva pivovarskih družb in jih s tem oškodovali za več deset milijonov evrov.
Znižanje zneska domnevnega oškodovanja
Vse od začetka sojenja je tožilec vztrajal, da znesek oškodovanja znaša 109,5 milijona evrov, a je konec pred tremi tedni spremenil obtožnico in znesek očitane pridobljene koristi znižal na 77 milijonov evrov.
Kot je za medije povedal Šrotov zagovornik Blaž Kovačič Mlinar, tožilstvo Šrotu tudi ne očita več, da je pridobil korist za družbo Atka-Prima in zase, temveč za družbi Center Naložbe in Infond Holding, kar pa je Kozina zanikal.
