Razjočeš se, težko ti je, a veš, da ne smeš obupati

Makole – Motokrosistični zvezdnik Tim Gajser si bo letošnjo sezono za svetovno prvenstvo v elitnem MXGP zapomnil po grdih padcih, zlomu lopatice in težkih življenjskih preizkušnjah. Na včerajšnji novinarski konferenci na gradu Štatenberg je poudaril, da se je iz njih veliko naučil.

Pred sezono ste opozorili, da bo težko ubraniti lanski naslov. Giacomo Gariboldi, lastnik ekipe, s katero sodelujete, je dejal, da bi bili brez poškodbe neulovljivi.

Tudi jaz menim enako. Ampak to so samo predvidevanja. In ničesar ne moremo spremeniti. Na začetku sem bil zelo močen, po štirih dirkah sem naredil lepo prednost v skupnem seštevku, vodil sem za 20 točk. Po padcu v Latviji pa je šlo vse navzdol, v Nemčiji sem si zlomil lopatico ... Ko se vračaš sredi sezone, je zelo težko. Tekmeci so v vrhunski formi, iz tekme v tekmo pridobivajo samozavest. Vrnitev je bila težka, začenjal sem z ničle, dva meseca nisem treniral. Rezultati niso bili pravi, na motorju nisem užival, niti z veseljem nisem šel na dirke. Šele v daljšem premoru pred Češko sem treniral normalno in se vrnil z dobro popotnico. Takrat nam je bilo jasno, da bo nemogoče ponoviti lanski uspeh. Sezono sem končal v lepem slogu, z 2. mestom v Franciji z istim točkovnim izkupičkom kot Jeffrey Herlings. Priznam, bil sem malce razočaran, hotel sem zmagati.

Kako zdaj gledate na »lanskega« Tima, pri katerem se je zdelo, da je zmagovati preprosto?

Pride obdobje, ko ti gre vrhunsko, pojavilo pa se bo tudi tisto, ko ti ne bo šlo po načrtu. Čez to grem zdaj jaz. Menim, da me je to naredilo še močnejšega in vztrajnejšega. Čeprav so bili rezultati daleč od tistih, ki smo si jih želeli, pa se lahko iz te sezone veliko naučim in naučeno odnesem v prihodnjo.

Antonio Cairoli je letos naslov prvaka osvojil s 722 točkami, vi lani s 731 in to z dirko manj. Koliko vam pomeni ta podatek?

To je še en pokazatelj, da je bila lanska sezona ena najboljših v zgodovini SP. Stopničke na skoraj vsaki tekmi – to bo težko ponoviti. Ne bom pa rekel, da ni izvedljivo. Trudimo se, delamo in treniramo, da bi nam uspelo. Že se oziramo k testiranju motorja in pripravam.

Kako ste se letos psihično pobirali po porazih? Ste imeli kdaj vsega dovolj?

Pogosto je bilo tako. Razjočeš se, zelo težko ti je, ne veš, kaj bi naredil. Takrat je pomembna podpora tistih, ki so okrog tebe, kot sta denimo oče in moje dekle. Dajo ti občutek, da so s teboj v dobrem in slabem. Tudi navijači so me vso sezono bodrili. Po vsakem padcu sem se pobral in skušal dokazati, da nikoli ne smeš obupati. To so preizkušnje, zaradi katerih si močnejši. Na športni poti in v življenju.

Na kateri dirki ste se počutili najbolje?

Na tistih v Mehiki in Argentini, kjer sem zmagal in si povrnil rdečo številko. Vse je šlo gladko. Zmagoval sem z 20 in 30 sekundami prednosti. Morda je bilo to celo preveč. Ne vem, kaj mi je bilo na tistih dveh tekmah. Ob vrnitvi v Evropo pa so se začele napake, padci, poškodbe ...

Vaš oče je sezono na lestvici od 1 do 5 ocenil s trojko. Kakšno oceno bi ji pripisali vi?

Isto, saj vem, da sem zmožen veliko več. A letos sem imel res ogromno grdih padcev, po katerih sem se stežka pobral, dirkal sem s protibolečinskimi tabletami. Najpomembneje je, da se nikoli ne predaš in ne pozabiš, kaj imaš rad. To te žene naprej – jasni cilji, kaj si želiš v življenju.

Čemu pripisujete padce?

Usodi. Tako je moralo biti, spremeniti ni mogoče ničesar, treba se je s tem sprijazniti. Bog nas preizkuša. Mene je letos večkrat, veliko sem se naučil in vem, da v prihodnosti teh napak ne bom več naredil.

S hondo ste bili letos zadovoljni?

Za to sezono so naredili nov motor, zelo dober, seveda pa so stvari, ki se jih še lahko izboljša. Veliko se pogovarjamo o tem. Japonci imajo še precej načrtov, veliko testiranj nas čaka.

Letos ste z bratoma Irt dosegli mejnik za slovenski motokros: trije ste prvič v zgodovini na isti dirki v eliti osvojili točke.

To je potrditev, da se dela v pravo smer. Tudi v preteklosti, ko sta tekmovala denimo Roman Jelen in Sašo Kragelj, so bili dobri rezultati. Drži pa da nikoli prej niso bili trije na dirki pri točkah. Fantje trdo delajo in si želijo. Bratje Irt so že dolgo v motokrosu, dlje kot jaz, imeli so ogromno poškodb in nikoli niso obupali. Če trdo delaš, se trud na koncu poplača.

Oktobra boste nastopili na superkrosu v Las Vegasu. Od otroštva čakate ta trenutek. Kaj pričakujete?

Tako kot otrok nestrpno čaka risanko, tako jaz čakam to dirko. Lahko bi že v letošnji sezoni tekmoval v ameriškem prvenstvu, a ni bil še pravi čas. Superkros v ZDA bo zame nova izkušnja. Rad bi videl, kako vse izgleda, saj v živo tega še nisem izkusil. Ne bo rezultatskega pritiska, grem uživat.

Prestop v Ameriko ste zaenkrat odmislili?

Ne. Veliko se pogovarjamo o tem. Monster Cup v Las Vegasu mi bo veliko razkril. Sicer pa je ameriško prvenstvo povsem drugačno od SP v MXGP. Slednje traja več dni in je bolj naporno.