Sončni mrk -  zanimiv za znanost

Sončni mrk, ki je bil v redki popolni obliki v ponedeljek viden v delu ZDA, so znanstveniki izkoristili za pridobivanje astronomskih podatkov, ki jih sicer ne bi mogli dobiti.

Objavljeno
24. avgust 2017 15.02
S. R. P.
S. R. P.

Sončni mrk, ki je bil v redki popolni obliki v ponedeljek viden v delu ZDA, ponekod v Evropi pa je bil viden kot delni mrk, je bil nadvse zanimiv tudi za znanstvenike. Nasa se je nanj dobro pripravila in ga, kot poroča, polno izkoristila za znanstvene namene. Tako so bili proti Soncu usmerjeni številni teleskopi tako na kopnem kot na letalih (Nasa je v stratosfero poslala svoje reaktivce WB-57F) in seveda na Mednarodni vesoljski postaji, spremljali pa so ga tudi senzorji vesoljskih in lunarnih sond. Z nekaterih od teh naprav je Nasa sliko prenašala v živo.

Med mrkom, ki se je po našem času začel ob 19.16 in končal po 21. uri, so s teleskopi zbrali veliko gradiva, ki ga bodo še dolgo analizirali. Letala, ki so letela v stratosferi na višini 15 kilometrov, kjer ozračje precej manj moti prihajajoče fotone, so se vrnila s posnetki in podatki, ki bodo gotovo koristni za poznavanje podrobnosti v atmosferi Sonca. To priložnost pa je Nasa izrabila tudi za opazovanje Merkurja, planeta, ki je najbližje Soncu.

Sončni mrk je sicer nebesni pojav, ko se Zemlja, Luna in Sonce poravnajo na premico. Luna, ki se znajde med nami in Soncem, zakrije Sonce. Največkrat ga zakrije deloma in povzroči delni sončni mrk, precej redkeje pa se zgodi, da ga zakrije v celoti in takrat nastane popolni sončni mrk. Luna mora biti v takem primeru ravno prav oddaljena, da iz našega zornega kota popolnoma prekrije Sonce. Čeprav se to v našem življenju zgodi le poredko, pa popolni mrk globalno gledano ni tako redek pojav, kot se nam zdi. Nasa namreč na svoji spletni strani navaja, da je teoretično mogoče ugledati popolni mrk z obličja našega planeta v povprečju vsakih 18 mesecev.

Med tokratnim popolnim mrkom je Luna na območjih, kjer je bil viden, povzročila 112 kilometrov široko ovalno senco. Ta je čez naš planet potovala za naše predstave izredno hitro, s hitrostjo od 2400 do 4800 kilometrov na uro. Kot poroča Nasa, je na teh območjih pri tej hitrosti posamezne opazovalce mrka zagrnila v temo za dve minuti in 40 sekund.

V Evropi so mrk lahko opazovali na južnem delu Norveške, v večjem delu Danske, celotni Veliki Britaniji, osrednjem in zahodnem delu Francije, državah Beneluksa ter v večjem delu Španije in Portugalske. Astronomi popolni sončni mrk, ki bo viden tudi v Sloveniji, napovedujejo čez 64 let, natančneje 3. septembra 2081.