Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je včeraj podpredsednik ruske banke VTB Jurij Solovjev lastniku in vodstvu Agrokorja javno očital, da so dalj časa ponarejali bilance in si tako kopičili dolg, ki ga niso prikazovali nikomur, se je sprožil pravi plaz nezaupanja. Iz VTB banke pa je danes prišlo pojasnilo, da bilance niso bile ponarejene, temveč so bile v njih zgolj nepravilnosti.
Delničarji družb pod nadzorom Agrokorja so že včeraj razprodajali delnice Jamnice in Leda, bonitetna agencija Moody's pa je že drugič letos znižala bonitetno oceno, in sicer z B3 na Caa1 z negativnimi obeti.
Delničarji Jamnice in Leda so po včerajšnjih več kot desetodstotnih izgubah danes do desetih na zagrebški borzi izgubili več kot deset oziroma kar 14,8 odstotka vrednosti, medtem ko je borzni indeks Crobex izgubil 4,76 odstotka. Dogajanje na borzi, le štiri od 21 delnic niso bile v rdečem, nakazuje na vrhunec krize v živilskem in trgovskem velikanu Agrokorju, lastniku slovenskega Mercatorja.
Panika med domačimi upniki
Med domačimi upniki, večinoma bankami in dobavitelji, ki so se pozno sinoči znova sestali z vodstvom nasedlega koncerna in politiki, ki so zadolženi za sanacijo krize v Agrokorju, je zavladala prava panika. Ključno vprašanje, ki jih muči te dni, je, koliko so veliki tuji upniki, torej ruski posojilodajalci, bolje obveščeni o stanju v družbi kot domači upniki in kako si bodo manjši domači upniki zagotovili enakopraven položaj z velikimi.
Če je nekdanje vodstvo Agrokorja, med njimi je tudi sedanji hrvaški finančni minister Zdravko Marić, res ponarejalo bilance, kar Marić sicer zanika, se upniki sprašujejo, kolikšna je v resnici luknja. Do zdaj je veljalo, da je razmerje med dolgom in EBITDA šest, hrvaški mediji pa poročajo, da je to razmerje v resnici celo 13. Če so bili avtorji bilanc pri prirejanju zelo kreativni, pa bi to razmerje lahko bilo celo večje.
Usoda Agrokorja je zdaj v rokah ruskih bankirjev, natančneje državnih Sberbank in VTB, ki niso ravno navdušeni nad načrti hrvaške vlade, da bi s posebnim zakonom Agrokor reševala pred stečajem.
Ruski upniki pa takšen poskus državnega posredovanja razumejo kot odrivanje ključnih upnikov od vpliva nad sanacijo podjetja. Zato si ruski bankirji želijo, da nadzor nad sanacijo podjetja prevzame upniški odbor, manjše upnike pa skrbi, da se jim s svojimi terjatvami ne bi uspelo uvrstiti v ta odbor.
Ruski posojilodajalci bi večji nadzor
Po poročanju hrvaških medijev so domače finančne ustanove zaradi velike izpostavljenosti zadržane do nadaljnjega vlaganja v Agrokor, medtem ko so ruski posojilodajalci pripravljeni vložiti v umirjanje razmer, vendar pa na način, da bi dobili večji nadzor v družbi in ob privolitvi drugih upnikov, da začasno zamrznejo svoje terjatve.
V VTB trdijo, da bi bil moratorij na odplačevanje obveznosti kratkotrajen, lahko bi ga podaljšali do največ šest mesecev, ključno vlogo pri tem bo imela vlada. Če vlada ne bo ustrezno pristopila k reševanju družbe, se lahko poruši že tako načeto zaupanje dobaviteljev, ki bi lahko začeli vsak zase terjati plačilo terjatev, ki so jih zavarovali z izvršnicami. Agrokor ima več kot dve milijardi evrov obveznosti do dobaviteljev.
Orbico že sprožil izvršbo
Lastnik skupine Orbico Branko Roglić, ki je tudi častni slovenski konzul na Hrvaškem, je za hrvaške medije potrdil, da je že sprožil izvršbo, s katero od Agrokorja terja deset milijonov kun (1,35 milijonov evrov).
Potrdil je, da ima Agrokor 1,6 milijona evrov obveznosti do Orbica, večinoma za cigarete. »Agrokor ne nadzoruje več plačil,« je pojasnil za portal index.hr.
Orbico, ki na hrvaško Agrokorju oziroma Konzumu dobavlja tudi izdelke nekaterih slovenskih proizvajalcev, je med prvimi ustavil vse svoje dobave Agrokorju že decembra lani.
Agrokorjevemu prevzemu Mercatorja pa nikoli ni bil naklonjen. »Vse o povezavi Agrokorja z Mercatorjem sem povedal že pred dvema letoma, iz dveh gnilih jabolk ne morete dobiti enega zdravega,« nam je povedal Roglić, ki sicer stanja v največjem delodajalcu v regiji javno ne komentira.
