Tiskane izdaje
Haag, Zagreb − Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec se je danes v Haagu udeležil ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem, v kateri je pojasnjeval, zakaj se mora proces nadaljevati, ne pa prekiniti, kot zahteva Hrvaška. Po zaslišanju je bil minister zadovoljen, na odločitev arbitrov o nadaljnjem postopku pa bo po njegovih besedah treba počakati še nekaj dni.
»Sem zadovoljen, da smo danes imeli obravnavo in da smo lahko odgovarjali na vsa vprašanja, ki jih je postavilo arbitražno sodišče. Šlo pa je predvsem za pravna vprašanja,« je povedal minister Erjavec novinarjem po koncu obravnave.
Izrazil je obžalovanje, da se hrvaška stran obravnave ni udeležila. »Mi smo pa odgovorili na vsa vprašanja in tudi dali vso potrebno argumentacijo, zakaj menimo, da postopek ni bil poškodovan in se lahko nadaljuje,« je še povedal minister.
Več o vsebini teh odgovorov zaradi zaupnosti postopka Erjavec ni razkril, je pa spomnil na napoved sodišča, da bo samo objavilo povzetek današnje obravnave, predvidoma v prihodnjih dneh.
Želja Slovenije je, da se arbitraža nadaljuje
Erjavec je tudi previdno optimističen, »da gredo zadeve v pravo smer«, na kar kaže tudi dejstvo, da je bila obravnava danes opravljena. Na vprašanje, ali je že mogoče predvidevati, da se bo arbitraža zagotovo nadaljevala, je Erjavec predlagal, da se počaka na odločitev sodišča. »Vsekakor pa je to želja Slovenije,« je dejal.
Optimizem je slovenskim novinarjem v Haagu izrazil tudi vodja odvetniške ekipe Slovenije Alain Pellet. »Sem zmerno optimističen,« je povedal in današnjo obravnavo opisal kot profesionalno in zelo nevtralno. »Jasno so si prizadevali dobiti pojasnila obeh strani,« je pojasnil. »Upam, da bomo kar se da hitro dobili dobro razsodbo,« je dodal Pellet.
Hrvaška pričakuje prekinitev delovanja arbitražnega sodišča
Hrvaško zunanje ministrstvo je danes znova izrazilo pričakovanje, da bo arbitražno sodišče, ki odloča o meji med Slovenijo in Hrvaško, zaradi »nepopravljive kompromitiranosti in korumpiranosti« arbitražnega postopka brez odlašanja sklenilo svoje delo. S tem stališčem je Zagreb včeraj seznanil tudi države članice ZN.
Hrvaška se ni udeležila današnje ustne obravnave, ki jo je sklicalo sodišče. V Haagu so namreč hoteli slišati tudi pojasnila Zagreba, zakaj naj bi prekinili arbitražni postopek.
Hrvaško zunanje ministrstvo je medtem danes sporočilo, da so prek svoje stalne misije pri ZN v New Yorku hrvaška stališča predstavili članicam ZN.
»Hrvaška je znova opozorila, da je lani sprožila postopke za prekinitev sporazuma o arbitraži ter da je v skladu z mednarodnim pravom ustavila njegovo izvajanje,« so sporočili s sedeža hrvaške diplomacije.
Ponovili so trditve, da je Slovenija s svojimi postopki povzročila nepopravljivo škodo arbitražnemu postopku ter verodostojnosti in neodvisnosti sodišča. Na ta način je kršila tudi sporazum o arbitraži, tako da sta neuresničljiva njegova predmet in namen.
Hrvaška zato pričakuje, da bo arbitražno sodišče sklenilo svoje delo brez odlašanja. »Za takšno odločitev ima arbitražno sodišče dovolj informacij, ki jih je Hrvaška posredovala, takoj ko je bilo razkrito protipravno in neetično delovanje Slovenije,« so še zapisali.
Kot so dodali, je Hrvaška jasno sporočila, da je pripravljena v duhu dobrososedskih odnosov in v skladu z mednarodnim pravom reševati spor o meji s Slovenijo z dvostranskimi pogajanji.
Kot je bilo ob sredinem obisku predsednika DZ Milana Brgleza v Zagrebu neuradno slišati v diplomatskih krogih, Zagreb predlaga, da bi Slovenija in Hrvaška poskusili skleniti dogovor o režimu v obmejnem območju na morju, ki ne bo obremenjeval niti odnosov med državama niti življenja ljudi.
V Zagrebu naj bi tudi predlagali ustanovitev nove meddržavne strokovne komisije, ki bi pripravila načrte za dogovor o meji na morju.
Hrvaški zunanji minister Miro Kovač, ki se bo prihodnji torek mudil na uradnem obisku v Ljubljani, je večkrat izpostavil primer več desetletij trajajočega spora med Nemčijo in Nizozemsko, ki nimata urejenega vprašanja meje v zalivu Dollart oziroma Dollard v Severnem morju, a imata dogovorjeno črto na morju, ki ne predstavlja meje, a omogoča državama, da nadzirata morje vsaka s svoje strani črte. Hrvaška stran ne izključuje niti odpiranja spora na katerem od pristojnih mednarodnih sodiščih.
Ljubljana pa vztraja pri arbitražnem sporazumu, potem ko dvostranski pogovori z Zagrebom niso prinesli dogovora o meji. Slovenski strateški cilj je sicer teritorialni izhod na odprto morje.
