Politično nastavljanje dobro, odstavljanje slabo?

Ljubljana – Predčasna razrešitev direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča ni prva takšna razrešitev vodje javnega zavoda. Na področju kulture so se v zadnjem desetletju na tak način morali posloviti štirje direktorji, vedno pa so javnosti postregli z očitki o nepravilnosti postopkov in politizaciji.

Na sklep o predčasni razrešitvi, naslovljen na odvetniško družbo, ki zastopa direktorja Slovenske filharmonije Damjana Damjanoviča, pritožba ni dovoljena, direktor lahko vloži tožbo na upravno sodišče, kar bo, sodeč po njegovi dosedanji tožbovoljnosti, najverjetneje tudi storil.

Razreševanje s funkcije direktorja zavoda je bilo v preteklosti, kot kaže sodna praksa, večkrat pravno zahtevno početje z veliko različnimi možnostmi razrešitve. Običajno so razrešeni poskušali dokazati nezakonitost razrešitve, načenjali so vprašanje pristojnosti, v različnih postopkih je bila na tapeti pravica do obrazloženosti odločb, kar šele omogoča razrešenemu sodno varstvo in izpodbijanje sklepa, pogosto pa so se v javnosti pojavili očitki o politiziranosti.

Kakšna je Damjanovičeva politična preteklost? Za župana Mute je pred leti kandidiral na listi ZLSD, zdaj SD, leta 2014 so mu, takrat že članu SDS, kot neodvisnemu kandidatu na ljubljanskih županskih volitvah podporo izrekli v strankah SDS in NSi.

Odločilna politična neoporečnost

Kratka zgodovina predčasnih razreševanj v javnih zavodih na področju kulture je pestra na vseh ravneh, še najbolj na ravni nacionalk. Oktober 2012: takratno superministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je predčasno razrešilo direktorja Arhiva Slovenije Dragana Matića, vlada je kot vzrok za zamenjavo navedla njegovo stališče pred referendumom o arhivih, ki je bilo drugačno od stališča vladnih strank. Matić je namreč sodeloval v referendumski kampanji za zaprtje arhivov, publicistu Igorju Omerzi je prepovedal dostop do arhivov Službe državne varnosti. Še večji »greh« si je pridelal z objavo na spletni strani arhiva v času afere Velikovec, ko so v SDS s sestavljanjem arhivskih dokumentov želeli dokazati, da je bil predsednik Türk o bombnem napadu v Velikovcu neposredno obveščen – Matić je zapisal, da je dokument, ki ga je kot enotnega objavila SDS, sestavljen iz delov različnih dokumentov.

Ob odstavitvi je opozoril, da prvič v zgodovini za direktorja nacionalnega arhiva postavljajo nekoga, ki ni arhivist. Vlada ga je namreč zamenjala z zgodovinarjem in predsednikom vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jožetom Dežmanom. A direktor Dežman ni bil ravno dolgo, aprila 2013 ga je novi minister za kulturo Uroš Grilc predčasno razrešil na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, v okviru katerega lahko vlada v enem letu od nastopa funkcije razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva, in za v. d. direktorja predlagal direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana Bojana Cvelfarja.

Maja 2011 je ministrica za kulturo Majda Širca zaradi domnevne zlorabe položaja in denarnega okoriščanja razrešila ravnatelja SNG Drama Iva Bana, na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja za dobo najdlje enega leta je bil imenovan Peter Sotošek. Odbor za kulturo pri strokovnem svetu stranke SDS je takrat javnosti oznanil, da je to krivično in politično motivirano dejanje, tudi Ban je ministrstvu očital politično razrešitev. Ministrica je ukrepala, ko jo je o »zadevi Ban« obvestil svet zavoda, ki je po prejetju anonimnega pisma s posebno komisijo raziskal navedbe o kršitvah in ugotovil, da je ravnatelj s svojim ravnanjem kršil predpise, tako škodil ugledu zavoda in izgubil kredibilnost pred zaposlenimi, ki bi jim moral biti za zgled. Novega ravnatelja Drame, igralca in prvaka gledališča Igorja Samoborja, je šele maja 2013, po enem neuspelem razpisu, imenoval minister za kulturo Uroš Grilc.

Isti minister je januarja 2014 predčasno razrešil direktorja Filmskega studia Viba film Ljubljana Igorja Prodnika in za vršilca dolžnosti za največ eno leto imenoval Vojka Stoparja, sekretarja v službi za slovenski jezik ministrstva za kulturo. O kršitvah direktorja je ministra takrat obvestil svet javnega zavoda Viba film, del javnosti je razrešitvi očital politično motivacijo.