Če je prosilec Turek, še ne pomeni, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, so sporočili. In da vsi Turki kot razlog ne uveljavljajo pripadnosti tako imenovanemu gülenističnemu gibanju. Slovenska vlada je Turčijo leta 2016 prepoznala kot »varno izvorno državo«, a so na ministrstvu poudarili, to nujno ne pomeni, da je takšna tudi za prosilca. Ta mora, da prepriča, predložiti tehtne razloge, do sedaj pa še nobena prošnja za priznanje mednarodne zaščite, ki jo je vložil turški državljan, »ni bila zavrnjena na podlagi uporabe koncepta varne izvorne države«, so zapisali.
Večina prosilcev nima listinskih dokazov
Prošnje obravnavajo v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti (ZMZ-1), ki je skladen z veljavno zakonodajo EU in mednarodnimi konvencijami, so sporočili.
Ministrstvo za notranje zadeve prošnje za mednarodno zaščito obravnava individualno. »Dolžnost vsakega prosilca za mednarodno zaščito je, da v postopku čimbolj izčrpno in po resnici navede vse razloge, zaradi katerih prosi za mednarodno zaščito. Vsi prosilci so v skladu z 21. členom Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ) pozvani k predložitvi vse dokumentacije in vseh razpoložljivih dokazov, s katerimi utemeljujejo svojo prošnjo, če jih imajo. Poudariti moramo, da večina prosilcev nima listinskih dokazov za svoje trditve in da to samo po sebi še ne pomeni, da bo njihova prošnja zavrnjena. V takem primeru presojamo, ali je prosilec v postopku podal utemeljene razloge, zakaj ni mogel predložiti dokazov. V tem primeru se utemeljenost prosilčevih razlogov za priznanje mednarodne zaščite presoja izključno na podlagi njegovih izjav, in sicer tako, da se najprej presoja t. i notranja skladnost prosilčevih izjav, t. j njihova medsebojna skladnost, verodostojnost in verjetnost, nato pa še t. i zunanja skladnost, v sklopu katere se izjave posameznega prosilca, ki so v postopku ocenjene kot skladne in verodostojne, primerjajo z aktualnimi, relevantnimi, verodostojnimi in dostopnimi informacijami o izvorni državi. Informacije o izvorni državi morajo torej biti povezane z razlogi, ki jih prosilec navaja.«
Nič drugače kot na ravni Evropske unije
Očitke, da so bile prošnje za mednarodno zaščito, ki so jih v Republiki Sloveniji vložili državljani Turčije, zavrnjene zaradi zunanjepolitičnih odnosov Slovenije s Turčijo, na ministrstvu ostro zavračajo. »Prošnje državljanov Turčije so obravnavane enako kot vse druge, skladno z zakonodajo ter standardi in pravili stroke, ki so uveljavljeni v vseh državah EU. Od poskusa državnega udara v Turčiji (15. 7. 2016 ) do 31. 12. 2016 je prošnjo za mednarodno zaščito vložilo 60 oseb iz Turčije, v letu 2017 102 osebi iz Turčije in v letu 2018 (do 28. 2. 2018) 19 prosilcev iz Turčije. Od skupno 181 vloženih prošenj za mednarodno zaščito po poskusu državnega udara je bilo 109 postopkov ustavljenih, ker so prosilci samovoljno zapustili azilni dom, 27 prošenj je bilo zavrženih, saj je bilo v postopku ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo odgovorna druga država članica EU, 11 prošenj je bilo zavrnjenih. V tem času smo status mednarodne zaščite priznali petim turškim državljanom, 29 postopkov pa je še nerešenih. To pomeni, da je bilo ugodeno 45 odstotkom prošenj državljanov Turčije, ki so bile v tem času vsebinsko obravnavane. Zaradi očitkov, da se v drugih državah EU o prošnjah državljanov Turčije odloča drugače kot v Republiki Sloveniji, pa pojasnjujemo, da navedeno ne drži, saj je bil na ravni EU od septembra 2016 do avgusta 2017 delež ugodenih prošenj državljanov Turčije v povprečju 20 odstotkov, od septembra 2017 do januarja 2018 pa se je delež ugodenih prošenj državljanom Turčije povečal na okoli 43 odstotkov. Hkrati se je na ravni EU od septembra 2016 povečeval delež prošenj državljanov Turčije, ki so bile v obravnavi več kot šest mesecev. Podatki so javno dostopni na spletni strani Evropskega azilnega podpornega urada (EASO). Na podlagi teh podatkov je torej jasno, da so statistični podatki o obravnavi prošenj državljanov Turčije v Republiki Sloveniji primerljivi s podatki na ravni EU.«
Oseba ima zoper odločitev ministrstva na voljo vsa pravna sredstva, so še poudarili.
