V primerjavi s tem so vodilne stranke na parlamentarnih volitvah dobivale po sedemindvajset, trideset, največ šestintrideset odstotkov podpore. Vladne koalicije so bile običajno sestavljene tako, da so se komaj prevesile čez polovico poslanskih sedežev. Dvotretjinske večine, kot jo je dobil sedanji predsednik - resda po zaslugi dvokrožnega volilnega sistema - med koalicijami ni dosegla nobena. Njihova vladavina, oligarhija strank, pa je bila skorajda absolutna.
V političnem sistemu, ki ponuja strankam, kar jemlje državljanom, ljudje v predsednika polagajo velike upe. V meritvah javnega mnenja predsedniki in bivši predsedniki običajno uživajo tudi velik ugled. Vendar je predsednik v Sloveniji večinoma le protokolarna funkcija, saj nima pristojnosti, ki bi mu omogočale, da bi družbenopolitično stanje v državi - ko bi bilo to potrebno - obrnil na bolje.
Avtomobil za vožnjo z neomejeno hitrostjo
Zato se je pred novembrskimi volitvami ponovno postavilo vprašanje, ali ne bi mogli oziroma morali glede na široko ljudsko podporo prvemu možu republike pripisati več pravic in obveznosti. "Oziroma, lahko se vprašamo, ali ne bi bilo glede na omejene pristojnosti primerneje, da bi predsednika volil državni zbor," se sprašuje dr. Saša Zagorc z ustavnopravne katedre na ljubljanski pravni fakulteti. V Dnevniku smo pred kratkim pisali, da je Slovenija ena redkih držav, kjer predsednika volimo na neposrednih volitvah. Med državami s primerljivim političnim sistemom predsednika neposredno izbirajo še v Avstriji, januarja pa bodo predsednika prvič neposredno volili na Češkem.
"V večini parlamentarnih ureditev v Evropi ima predsednik ne glede na izvolitev v parlamentu celo več pristojnosti političnega odločanja kot v Sloveniji, na primer pri razpustu parlamenta," opozarja Zagorc. "Naš neposredno voljeni predsednik pa nima pristojnosti, ki bi odsevale največjo možno politično legitimnost. Splošno stališče v stroki je, če karikiramo, da smo predsedniku republike dodelili najboljši avtomobil, ker ga volilci volijo neposredno, za vožnjo z neomejeno hitrostjo, saj ne nosi politične odgovornosti, brez dodatne prtljage, ker ne sme opravljati ničesar drugega kot biti predsednik, oziroma ker ima najširše določeno 'nezdružljivost funkcije', in brez sitnega sopotnika, saj njegovi akti veljajo brez proti-podpisa vlade. Vendar je prejel bore malo goriva za pet let dela. Ima le reprezentativne pristojnosti."
Zagorc pravi, da se s tem splošnim stališčem načeloma lahko strinja, a z bistvenim zadržkom. "Ključne pristojnosti predsednika republike so vendarle kadrovske," poudarja. "Je izključni predlagatelj kandidatov za sodnike ustavnega sodišča, člane računskega sodišča, dela članov sodnega sveta, varuha človekovih pravic, članov komisije za preprečevanje korupcije, informacijskega pooblaščenca. Očitno je, da lahko odločilno vpliva na vzvode delovanja pravne države in varovanja ustavnosti." Če sta predsednik republike in vladna večina na nasprotnih političnih bregovih, dodaja Zagorc, je večja verjetnost, da se ohranja institucionalna uravnoteženost med akterji slovenske politike in varuhi ustavnosti ter pravne države.
Kandidati previdno o pristojnostih predsednika
Kako razumejo pristojnosti predsednika države in ali bi jih bilo treba okrepiti, smo vprašali tudi kandidate, ki se bodo pomerili na petih predsedniških volitvah v samostojni Sloveniji. Aktualni predsednik Danilo Türk zagotavlja, da sedanje pristojnosti omogočajo kakovostno opravljanje predsedniške funkcije, čeprav je po njegovih besedah politični sistem v Sloveniji v precejšni meri podrejen strankam. "Morebitne spremembe so stvar temeljitega premisleka o ravnovesju med organi politične oblasti v državi," dodaja Türk. Da so pooblastila, ki jih ima predsednik države, primerna, se strinja tudi Borut Pahor. "Predsednik formalno res nima vpliva na sprejemanje raznih ukrepov za premagovanje krize, vendar lahko s pomočjo svoje avtoritete in položaja prispeva k ustvarjanju atmosfere o koristnosti teh ukrepov.
V času krize mora imeti predsednik predvsem sposobnost, da v narodu in posamezniku vzbudi samozavest in prepričanje, da lahko vsak zase in vsi skupaj poskrbimo, da nam bo bolje, hkrati pa mora imeti tudi zmožnost, da s svojim vplivom in ugledom doma in na tujem najde sogovornike, ki so lahko pri tem v pomoč. Ne enega ne drugega predsedniku ne more zagotoviti ustava ali njeno spreminjanje - predsednik to ima ali pa nima," poudarja nekdanji predsednik vlade. Ustavnih pristojnosti predsednika države ne bi spreminjal niti Milan Zver. "Slovenija je po ustavi parlamentarna demokracija. Politične stranke kot predstavnice partikularnih interesov imajo ključno vlogo. Kdor trdi drugače, hodi po robu ustavnosti. Trenutni predsednik žal zakonodajno in izvršilno vejo oblasti razume kot politične tekmece, kar je neprimerno," še poudarja kandidat SDS in NSi.
