Trije Romi gasilca pretepli in oropali

NOVO MESTO, BOŽAKOVO – »Ko sem se tiste noči vračal proti domu, sem srečal tri Rome. Ogovoril sem jih, ali gredo s fešte, nato pa sem jih odmislil. A takrat je počilo. V trenutku je bilo konec. Iz nezavesti sem se zbudil zaradi bolečin v levem zapestju, trgali so namreč uro z moje roke. Eden je sedel na meni v višini pasu, z eno roko me je davil, z drugo pa s pestjo udarjal po obrazu. Druga dva napadalca sta me držala, da se nisem mogel braniti. V tistem sem se zbal za svoje življenje. 'A me hočejo ubiti?' sem se spraševal. Ko sem se drugič ozavestil, sem bil ves omotičen, zmeden, okrvavljen. Prva misel mi je bila, da moram priti do brata, ki živi v bližini,« je napad treh Romov na novomeškem sodišču opisoval Silvo Štubljar, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Rosalnice, ki je po ropu ostal brez vsega, kar je imel pri sebi; denarnice, denarja, dokumentov, bančne kartice, telefona, ure, neuporabna in uničena je tudi svečana gasilska uniforma.

Odklonil prevoz

Zgodilo se je konec junija, po proslavi ob dnevu državnosti, ko so na Božakovem tamkajšnji gasilci praznovali tudi 90-letnico delovanja svojega društva. Na slovesnost so prišli gasilci od blizu in daleč, kakšnih 150 se jih je zbralo, druženje pa so nadaljevali v noč. Nekaj po drugi uri se je domov s kombijem odpravila tudi skupina gasilcev PGD Rosalnice, potem pa so šli vsaksebi. Predsedniku Štubljarju je sicer prevoz do doma ponudil prijatelj, a ga je zavrnil, saj ni bil daleč od doma. »Ko sem se bližal Čurilam, sem iz smeri Svržakov slišal glasne glasove, takoj sem ugotovil, da so Romi, bližali so se mi, bila pa je tema, saj luči javne razsvetljave zaradi varčevanja ugašajo med 23. in 5. uro zjutraj, bilo pa je tudi oblačno,« je nočno dogajanje opisoval Štubljar, ki je videl le obrise napadalcev.

Po napadu, poškodovanega Štubljarja je najprej brat odpeljal v metliški zdravstveni dom, od tam pa so ga prepeljali v novomeško bolnišnico, so policisti hitro prišli na sled storilcem. Vedelo se je namreč, kdo se je v tistem času vračal z zabave, možje postave so jih obiskali na njihovem domu v Rosalnicah in osumljenim zasegli oblačila in obutev, v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju pa so potrdili, kdo so napadalci. Izsledki analiz so bili zgovorni. Štubljarjeva kri je bila na hlačah Marjana Hudorovca in Borisa Hudorovca, tistega večera pa je bil z njima tudi Marjanov brat Brendi Hudorovac, na čigar hlačah so sicer našli del mešane sledi, a stopnja gotovosti ni bila takšna kot pri prvih dveh.

Sprva ni priznal

Ko je bil pred mesecem dni na novomeškem sodišču že razpisan predobravnavni narok, je pred sodnika Borisa Kodriča stopil le 23-letni Boris Hudorovac. Je namreč v priporu, zato je bila udeležba zagotovljena, a takrat je bil jasen: »Nimam kaj priznati, nisem kriv!« O ponudbi višjega državnega tožilca Srečka Hočevarja, ki mu je v primeru priznanja ponudil eno leto zapora, sploh ni hotel razpravljati, čeprav je bila ponudba pravzaprav nizka, za takšno dejanje je namreč zagrožena kazen od enega do osmih let zapora, hkrati pa je dejanje storil v preizkusni dobi. A očitno je moral Boris, ki je v torek, ravno na dan razglasitve sodbe, dopolnil 24 let, vse skupaj malo prespati, predvsem ob dejstvu, da so zanj obremenilne krvave sledi na zaseženih hlačah. Tako se je, ko je bila že razpisana glavna obravnava, premislil, in s tožilko Vesno Fink dosegel dogovor: za rop 10 mesecev zapora, prekliče pa se mu tudi pogojna kazen, tako da bo v zaporu 15 mesecev. Ker očitno pogojne kazni niso dosegle namena, bo na pravnomočnost čakal v priporu, priprt pa je zaradi ponovitvene nevarnosti, bil je namreč že večkrat obsojen zaradi kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe in velike tatvine, rop pa se je zgodil le mesec dni po pravnomočnosti sodbe iz Črnomlja.

Očitke iz obtožbe je na obravnavi priznal tudi 22-letni Marjan, ker ni bil še nikoli kaznovan, bo o ropu v zaporu razmišljal pet mesecev, dve leti mlajši Brendi, ki je že bil za rešetkami, pa je mislil, da se bo kazni izognil, zato očitkov ni hotel priznati, a skupek dokazov je dovolj zgovoren o njegovi krivdi. Obsojen je bil na 16 mesecev zapora, saj je dejanje storil le štiri mesece po predčasnem odpustu iz prestajanja mladoletniškega zapora.

Sodba še ni pravnomočna, je pa Štubljar vložil premoženjski zahtevek za vso materialno škodo, ki mu jo je trojica povzročila s tatvino oziroma uničenjem njegovih stvari, gre za 880 evrov.