Sodoben življenjski slog s slabimi prehranjevalnimi navadami in premalo gibanja povečuje tveganje za razvoj sladkorne bolezni tipa 2. Ta bolezen ne boli, vendar je kronična in povzroča številne zaplete. Predstavlja velik dejavnik tveganja za bolezni srca in ožilja, odpoved ledvic, slepoto in izgubo udov.
Za hitrejše uresničevanje zavez
Sladkorna bolezen je prepoznana le pri 50 odstotkih oseb. S pobudo Zmanjšajmo polovico želita Zveza društev diabetikov Slovenije in Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije povezati vse slovenske vladne, nevladne in strokovne moči, da bi hitreje uresničevali zaveze iz nacionalnega programa obvladovanja sladkorne bolezni. In kakšno polovico naj bi zmanjšali? Raziskava Mednarodne diabetične zveze (IDF) je ugotovila, da je sladkorna bolezen prepoznana le pri 50 odstotkih oseb s to boleznijo. Od teh jih zgolj 50 odstotkov zdravijo, med slednjimi pa jih samo 50 odstotkov dosega cilje zdravljenja in le 50 odstotkov tudi želene rezultate.
Alojz Rudolf, podpredsednik Zveze društev diabetikov Slovenije, poudarja, da je na svetu več kot 425 milijonov obolelih za sladkorno boleznijo. Do leta 2045 bi se ta številka lahko povzpela na 629 milijonov. V Sloveniji imamo približno 125.000 ljudi s sladkorno boleznijo in veliko takšnih, ki še ne vedo, da jo imajo. »Ne vodimo registra bolnikov, čeprav na to opozarjamo že vrsto let. Bolezen ni ozdravljiva, zato lahko največ naredimo z ozaveščanjem, da osebe prepoznajo svoje stanje. V nasprotnem primeru lahko nastanejo zapleti.«
Ne umira se zaradi sladkorja
Sladkorna bolezen je velika nadloga sodobnega, razvitega sveta in najbolj razširjena kronična nenalezljiva bolezen, ki jo ima že skoraj deset odstotkov odraslega prebivalstva, število obolelih pa hitro narašča. Dve tretjini ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 živi v urbanih okoljih in je delovno aktivnih, starih od 20 do 64 let.
Zaradi sladkorne bolezni umre približno 4,9 milijona ljudi na leto, od tega kar 60 odstotkov zaradi srčno-žilnih bolezni in njihovih zapletov. »Sladkorni bolniki večinoma ne umirajo zaradi sladkorja kot takega, ampak zaradi zapletov, ki jih ta bolezen povzroča. Diabetiki tipa 2 umirajo zaradi srčnega infarkta in imajo pogosto zaplete z žilami na nogah in vsem, kar temu sledi. Če bolezen pravočasno prepoznamo, jo obravnavamo in zdravimo, lahko takim ljudem podaljšamo kakovostno življenje,« poudarja prim. Matija Cevc, predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije.
IDF je letos objavil rezultate globalne ankete o ozaveščenosti ljudi, obolelih za sladkorno boleznijo tipa 2, o nevarnosti srčno-žilnih bolezni. Sodelovalo je kar 12.695 obolelih, rezultati pa kažejo, da udeleženci raziskave pri svoji bolezni podcenjujejo tveganje za srčno-žilne bolezni. Eden od štirih še nikoli ni govoril z zdravnikom o dejavnikih za tovrstno tveganje.
Prepoznajmo svoje tveganje
Dr. Aleš Skvarča, zdravnik diabetolog, specialist interne medicine v UKC Ljubljana, pojasnjuje, da se srčno-žilne bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo pojavijo tudi do 15 let prej kot pri drugih. Po njegovem mnenju je nedopustno, da polovica ne ve za svojo bolezen. »Še več, tisti, ki imajo diagnostično potrjeno sladkorno bolezen, krvni sladkor jemljejo kot nekaj nenevarnega,« izpostavlja Skvarča.
Pri nekaterih mine kar devet ali celo 12 let, preden ugotovijo, da imajo sladkorno bolezen. A takrat so zapleti že očitni. Ključno je pravočasno odkrivanje in pravočasno zdravljenje bolezni. »V prvih letih bolezni izgubljamo kilometre, da lahko na koncu lovimo pomembne milimetre,« še opozarja Skvarča.
Svetovni splet ponuja številna uporabna orodja za prepoznavanje tveganja za sladkorno bolezen tipa 2. Eno takih je tudi #poznamsvojetveganje. Če poznamo svoje tveganje in pravočasno preverimo svoje zdravstveno stanje, se lahko ognemo resnim zapletom, ki lahko ogrozijo naše življenje, in izboljšamo rezultate zdravljenja, priporoča IDF.