Ugled kvari napačna selekcija, ne pa porazi

Maribor pravzaprav pooseblja slovensko nogometno nazadovanje.

Objavljeno
19. maj 2017 18.21
GAJSER Sašo, MILANIČ Darko, ZAHOVIČ Zlatko, 12.4.2017, Maribor [sašo gajser, darko milanič, zlatko zahovič, nk maribor, nogomet]
Gorazd Nejedly
Gorazd Nejedly
Trener Maribora Darko Milanič in športni direktor Zlatko Zahović sta se v minulih dneh znašla pod težkim obstreljevanjem. Del navijačev in javnosti jima je – in igralcem – očital poigravanje z ugledom kluba, ker je Maribor prepričljivo izgubil proti na papirju avtsajderjema Aluminiju in Celju. Češ da si državni prvak, ki je naslov v Ljudski vrt vrnil že debelo pred koncem sezone, res ne sme privoščiti porazov.

Slovenska nogometna javnost z mojimi kolegi na čelu, se jim oproščam, ker se jih bom privoščil, se je pred porazoma domala vso pomlad zgražala nad »fantastičnimi« – po Milaniču – predstavami brez kančka spektakularnosti in všečnosti Luke Zahovića, Milivoja Novakovića, Marka Šulerja, Marcosa Tavaresa in drugih vijoličnih zvezdnikov, a hkrati opevala tekmovalnost in pragmatičnost, ki je zanesljivo prinesla 14. šampionsko zvezdico. Mimogrede, Aluminij je bil v tej sezoni na vseh tekmah trn v vijolični peti, Celje pa je bil tudi vselej trd in žilav tekmec.

Navzven samozavestni mariborski dvojec je, kar zadeva kritike, lahko povsem brez skrbi. Ne le zaradi svoje strokovnosti in bogatih izkušenj, ki so za vse še vedno nad vsemi v SNL, marveč zato, ker je, potem ko je moštvo razrešilo tekmovalne neznanke, naredil najbolj smotrno in logično potezo. Da je Milanič za zadnja dejanja, kajpak z Zahovićevim žegnom, dal priložnost rezervistom in mlajšim igralcem, je strokovna povsem ustrezna odločitev, ki ji ni mogoče oporekati niti na seminarjih za pridobitev najvišje trenerske licence.

Zdaj pa k bistvu, ki ga ne vidijo navijači, Zahović in Milanič pa nočeta videti, ker bi s tem vzbudila dvom o svoji strokovnosti. Veterani so dodana vrednost Maribora in brez njih si ni mogoče zamisliti kvalifikacij za ligo prvakov – to dobro vesta. Njihove standardne oprode na igrišču so solidni igralci za slovensko ligo, med katerimi sta eden ali dva, ki se jima lahko ob spletu srečnih naključij krivulja razvoja zasuka krepko navzgor. Vsi drugi, vključno z rezervisti in mlajšimi igralci, ki so poskušali prepričati trenerja in navijače, da so bili neupravičeno zapostavljeni, spadajo v slovensko povprečje in realnost: ne premorejo dovolj kakovosti ali niso tako nadarjeni, kot so mislili njihovi trenerji in kot mislijo oni sami. Imajo zgolj to srečo, da so del najbolje organiziranega sistema v Sloveniji in Zahovićeve značajske selekcije. Da je praviloma raje, kot da bi za nepredvidljivega virtuoza odštel nekaj več evrov, izbral malo manj nadarjenega igralca, a pridnega, zvestega in poslušnega.

Maribor pravzaprav pooseblja slovensko nogometno nazadovanje, pri čemer porazi ali zmage z najboljšimi ali rezervisti ne pomenijo ničesar. Veliko pa pomeni Zahovićevo verovanje v svoj prav, v katerem je sila malo drznih zamisli. Mariboru in tudi Sloveniji kronično primanjkuje hitrih igralcev in predvsem načrtno favoriziranih igralcev, ki jih omejena selekcija ne more številčno proizvajati po naravni poti. Zaradi tega trpi tudi slovenska reprezentanca.

Selektor Srečko Katanec bo kmalu objavil seznam kandidatov za kvalifikacijski dvoboj za SP v Rusiji proti Malti (10. junij v Stožicah). Niti na prste ene roke ne bo mogoče prešteti vidnejših igralcev, ki so bili del razvojnega selektivnega procesa Maribora ali Olimpije.