»Karizmatičen igralec, ki zna s svojo neusahljivo energijo, močno odrsko prezenco, pretanjenim občutkom za ritem in nezmotljivim komičnim čutom začarati gledalce ter hkrati za seboj potegniti tudi soigralce,« so člani komisije utemeljili odločitev, da Borštnikov prstan za življenjsko delo letos podelijo Janezu Škofu. Ta umetnik, ki ni le izvrsten igralec, temveč tudi harmonikar in pevec, je od leta 2003 član igralskega ansambla SNG Drama Ljubljana, na odru katere je odigral skoraj petdeset vlog; pri tem je oblikoval »glavne in nosilne like pa tudi številne miniature, ki jih morda v 'običajni' interpretaciji sploh ne bi opazili, v njegovi dovršeni izvedbi pa postanejo nepozabni in zaznamujejo celotno uprizoritev ter gradijo njeno atmosfero«.
Še pred tem je množico antologijskih likov ustvaril po drugih slovenskih gledališčih, predvsem v Mestnem gledališču ljubljanskem (kjer je bil zaposlen med letoma 1987 in 1991) ter Slovenskem mladinskem gledališču (1991–2003). Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi tudi Severjevo, Sterijevo in nagrado Prešernovega sklada (1990) ter dve Borštnikovi nagradi za igro – za naslovno vlogo v tragediji Edvard Drugi (2005) in za vlogo Očeta v Angelu pozabe (2014). V matični hiši trenutno nastopa v devetih različnih predstavah, v prvem odzivu na nagrado pa je bil zadržan: »Ne vem, kako so se drugi počutili, ko so izvedeli kaj takega. Najprej mi je postalo pred samim sabo in mojimi kolegi nerodno. Seveda pa sem zelo počaščen.« kul, sta
