Tiskane izdaje
Pismo bralke: V bistvu se ne bi smela vtikati, a vam kljub temu pišem. Za vsak primer. Lani sem – po hujši poškodbi – mesec dni delila sobo s starejšo gospo (54 let). O sebi in svojem življenju mi je pogosto govorila ure in ure. Običajno sem le kimala. Zgodbam o nemogoči snahi je bilo zelo težko verjeti. Moja stališča so se precej spremenila, ko je ta ženska prišla k »cimri« na obisk. Popolnoma nevzgojena otroka sta sobo v desetih minutah postavila na glavo! Ona je medtem brskala po telefonu, oče podivjanih otrok pa se je poskušal posvečati svoji mami. Ko sem gospo obiskala poleti, se mi je zelo zasmilila. Psihično je bila čisto na tleh. Sinu ne more toliko pomagati, kakor mu je takrat, ko je bila še zdrava, zato je od snahe vsak dan deležna zmerljivk. Slišala sem jih na lastna ušesa! Pokazala mi je tudi hišo, ki je bila, čeprav je družinica vseljena komaj tri leta, zanemarjena in razdejana.
Milena svetuje: Draga Andrejka, zmeraj sem vesela, ko srečam človeka, ki mu je mar in ima v sebi še nekaj zdrave empatije do drugih. A po drugi strani se bojim, da bova vaši »cimri« po nekih obče veljavnih človeških zakonih težko pomagali. Karkoli boste rekli ali celo storili, bo to vtikanje v družinske razmere nekoga drugega. Žal. Četudi bi snaha v hišo naselila trop psov, mačk, golobov ali dihurjev, ne njene tašče ne vas ne bi smelo čisto nič brigati. Razen, seveda, če bi bila ogrožena otroka. A še takrat bi, kot vem, morali ukrepati na centru za socialno delo.
O pospravljanju bi se dalo napisati knjige! Malo starejše generacije so bile vzgojene v duhu, da je urejeno in brezhibno stanovanje ponos vsake dobre gospodinje, mlajše generacije so do tega svetega grala bolj tolerantne. Morda tudi zato, ker se je vrstni red vrednot spremenil? Ker mladi, obremenjeni s službo, nimajo dovolj časa? Mnogi bi še dodali, da se v današnji družbi čuti kronično pomanjkanje »izobraževanja« za starševski poklic. Imeli bi prav.
Dejstvo je namreč, da imamo za poklicno kariero na voljo ne le fakultete, tudi brez števila dodatnih seminarjev in tečajev, a za učenje, kako postati dober starš, je pri roki manj kot nič.
Če mladim zakoncem (partnerjem) že starši ne privzgojijo vsestranskih vrednot, delovnih navad, srčne kulture, potem se res zna zgoditi, da ko pride čas, postanejo takšni, kot je omenjena snaha, nič nenavadnega pa tudi ni, da brez večjih težav lepo, novo hišo spremenijo v skladišče navlake in umazanije. Zgodb, kot je ta, ki se je dotaknila vas, je še nešteto.
Hiša, v kateri bivata mlada dva, je njuna zasebna lastnina, in če se »ta mladi« zahoče, da tašči ne bo odpirala vrat, se bo morala vaša prijateljica ponižno obrniti in se vrniti domov. Lahko se celo zgodi, da bo otrokoma prepovedala obiske pri stari mami. Celo to se dogaja, da snahe ukažejo otroku, da staro mamo po telefonu zmerja, pa imajo vsi, ki bi radi pomagali, zvezane roke.
V veliko družinah so, na srečo, odnosi med starejšimi in mladimi zgledni, polni topline in spoštovanja, žal pa je vedno več ali preveč tudi takšnih odnosov, kakršnim ste nehote priča vi. Dogaja se, da človeška zloba prav v odnosu med taščo in snaho dobi še močnejša krila, kakor si lahko predstavljamo. Pa tudi tašče znajo biti zelo zlobne.
Vaša prijateljica sicer vali vso krivdo na snaho, kar je razumljivo, a se bojim, da levji delež krivde nosi njen sin, ki takšno obnašanje dopušča. Če bi ga bilo kaj v hlačah, nikoli ne bi dovolil, da se, ko sovražni strani trčita skupaj, začuti pomanjkanje spoštovanja in strpnosti. Včasih se ljudje tolažijo, da se bo »vse« uredilo samo od sebe, a se zlepa ne. Ko so primorani na sobivanje posamezniki, ki si že ob prvem stiku niso simpatični, je treba veliko potrpežljivosti in tolerance, predvsem pa potrpljenja, da ni nepotrebnih izbruhov, ki so za zunanjega opazovalca, kot ste na primer vi, celo nepotrebni, neumni in nekulturni. Še nekaj: ko ste naštevali naslove, ki krasijo snaho, ste spregledali, da ti pogosto nimajo čisto nobene zveze s srčno kulturo. Ker če bi jo imeli, se ne bi obnašala kot slon v trgovini s porcelanom.
Že to je grdo, da se znaša nad taščo takrat, ko ni zunanjih opazovalcev, nedopustno pa je, da se ji po nepotrebnem in brez razloga »strga« v vaši navzočnosti. Verjamem, da vas je bolelo srce, tudi mene bi.
Kaj bi storila, če bi bila na mestu vaše prijateljice? Snahi bi – če že ni prepozno – pokazala, da sem boljša od nje. Boljša pa bi morala biti, ker sem starejša, modrejša in z več izkušnjami. To pomeni, da bi se prijazno nasmehnila, ko bi iz nje bruhale grde besede, večkrat bi jo (jih) povabila na kosilo, predlagala bi, da gresta mlada dva kdaj po svoje, jaz pa bi se ta čas posvečala vnukoma in ju na lep, tih in primeren način učila, kako lepo je imeti babico rad. Povabila bi ju, da mi pomagata pri kuhanju, na vrtu, tudi pri pospravljanju. Med igro, pripovedovanjem zgodb, poslušanjem in v dobrem vzdušju bi se gradile potke do njunih src, ki bi, stkane na takšen način, tam obstale za zmeraj. Vse je mogoče, le trenutki, ko se v sebi odločamo, ali bi vstali z levo ali desno nogo, so težki.
Vaša edina naloga pa je, draga Andrejka, da svojo prijateljico spodbujate, da začne gledati svet v bolj rožnatih barvah. Če bo vsaj takrat, ko bosta skupaj, pozabila na tarnanje, brez katerega ne more, bo to zadetek na loteriji. Poskušajte jo razvedriti, prinesite ji v branje kakšno knjigo, nasmejte jo. Ko bo spoznala, da se svet vrti naprej, četudi ima snaha zanemarjeno stanovanje, bo na nebu spet zasijalo sonce.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
