Ponedeljek, 15. 1. 2018, 12.29
6 let, 3 mesece
Delodajalci proti predlogu ministrice, sindikati za še večji dvig
Ministrica bi minimalno plačo zvišala za 25 evrov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,78
2
Minimalna plača bi se mesečno dvignila za 25 evrov neto, če bi obveljal predlog ministrice za delo Anje Kopač Mrak. Poleg inflacije je pri tem upoštevala gibanja v preteklih letih in obete stabilne gospodarske rasti v prihodnje.
Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo Ekonomsko-socialnemu svetu (ESS) predlagala, da se minimalna plača za leto 2018 zviša za 4,7 odstotka. S tem bi nova bruto minimalna plača znašala 842,79 evra, neto znesek pa 638,42 evra. To pomeni, da bi tisti z najnižjimi prihodki na mesec na svoj račun dobili skoraj 25 evrov več.
Po zakonu minimalno plačo določa minister
Po zakonu višino minimalne plače za posamezno leto določi resorni minister po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji. Pri določitvi se mora upoštevati letna stopnja inflacije v decembru predhodnega leta, lahko pa tudi gibanje plač, gospodarska rast in gibanje zaposlenosti. Višina mora biti objavljena do konca januarja posameznega leta, velja pa za delo od 1. januarja.
Sindikati za večji dvig, delodajalci proti
Sindikati se zavzemajo, da bi redni letni dvig minimalne plače letos znašal med pet in 6,2 odstotka, medtem ko je ministrica Kopač Mrakova predlagala 4,7-odstoten dvig. V ZSSS in Svizu so vnovič izpostavili, da bi bila vsakoletna usklajevanja o tem manj težavna, če bi prenovili plačni model oz. zakon o minimalni plači.
"Primeren dvig minimalne plače bi bil med petimi in šestimi odstotki," je ocene ZSSS povzela predsednica ZSSS Lidija Jerkič. Če pa upoštevamo visoko gospodarsko rast, rast dobičkov in rast produktivnosti, bi bil povsem upravičen še višji dvig minimalne plače, je dodala. S tem soglašajo v Svizu, saj bi po njihovem mnenju dvig moral biti vsaj 6,2-odstoten, tako da bi minimalna plača dosegla 855 evrov bruto in se s tem dvignila nad prag revščine.
Delodajalci: Smo izredno presenečeni
Delodajalske organizacije ne podpirajo predloga ministrice. Pravijo, da bi bilo zvišanje previsoko in bi odstopalo od dosedanjega usklajevanja z inflacijo, ter opozarjajo na morebitne težave podjetij. V Združenju delodajalcev Slovenije so "izredno presenečeni" nad predlagano višino dviga minimalne plače, je za STA povedal generalni sekretar združenja Jože Smole.
Gledali so obdobje od leta 2013 naprej
Kot je v izjavi za medije danes v Ljubljani povedala ministrica, so pri pripravi tokratnega predloga gledali obdobje med letoma 2013 in 2017, ko "smo šli iz obdobja negotove gospodarske rasti v obdobje zelo stabilne in izjemne gospodarske rasti, tudi za naslednje obdobje pa se pričakuje stabilna gospodarska rast".
Povprečna plača je rasla hitreje kot minimalna
V tem času je povprečna plača rasla hitreje kot minimalna; povprečna plača se je povečala za 64 evrov bruto oz. za 4,2 odstotka, minimalna plača za 16 evrov bruto oz. dva odstotka, je povedala in dodala, da se je neto čisti dobiček gospodarskih družb povečal za 17-krat.
Ministrica meni, da ta strošek ne bo prevelik
"Verjamem, da gospodarstvo danes ta strošek zmore," je dejala ministrica. Kot je ponazorila, gospodarstvo trenutno za plače nameni 8,5 milijarde evrov, tako da bi se pri predlaganem zvišanju minimalne plače ta strošek zvišal za 0,21 odstotka. Podjetja bi morala za zvišanje nameniti 0,6 odstotka svojega dobička, je poudarila.
ESS bo po njenih besedah predlog obravnaval v petek, ministrica pa kot vedno pri tej temi pričakuje "zanimivo in burno debato". Predlaga zvišanje za 4,7 odstotka, na 842,79 evra bruto, kar bi pomenilo 638,42 evra neto, t. i. bruto bruto pa bi znašal 983,42 evra, s čimer bi se po njenih besedah strošek delodajalcev dejansko zvišal za tri odstotke.
Ministrica je še povedala, da so pritiski na dvig minimalne plače najvišji v državah, kjer socialni dialog najbolj peša. "Plačni modeli po Evropi so različni; kjer deluje bipartitni socialni dialog, pritiska na dvig minimalne plače ni," je dejala. Da bi dosegli premik, je po njenem mnenju potrebna sprememba plačnega modela.
Minimalno plačo po podatkih ministrstva trenutno prejema okoli 33.000 zaposlenih, od tega okoli 8000 v javnem sektorju. Po teh podatkih bi tako dodaten strošek za državno blagajno z zvišanjem minimalne plače v predlagani višini znašal 2,9 milijona evrov.
2