Torek, 16. 1. 2018, 16.13
6 let, 3 mesece
Umrla umetnica Ida Barbarigo, žena Zorana Mušiča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,15
1
V rojstnih Benetkah je v ponedeljek umrla slikarka Ida Cadorin, bolj znana pod psevdonimom Barbarigo, poročajo italijanski mediji. Slikar je bil že njen oče Guido Cadorin, mati Livia Tivoli je bila pesnica. Umetnica je bila od leta 1949 poročena s priznanim slovenskim umetnikom Zoranom Mušičem.
Ida Barbarigo je včasih slikala geometrijske motive, gostilniške stole, krajine, portrete, v zadnjih letih pa risbe človečkov, ki jim je pravila terrestri in gigante. Nekateri so jo imenovali tudi za zadnjo predstavnico italijanskega novecenta. Imela je poseben smisel za ustvarjanje portretov in je med drugim upodobila nekdanjega francoskega predsednika Francoisa Mitterranda.
Izhajala je iz pomembne beneške družine, v kateri so bili tako umetniki kot intelektualci. Družino Cadorin so leta 2016 celo predstavili na razstavi v beneški Palači Fortuny.
Z Mušičem sta se poročila leta 1949
Ida Cadorin se je rodila v Benetkah leta 1920, čeprav je rada trdila, da je mlajša, zato se v medijih kot njeno letnico rojstva pogosto omenja leto 1925, je za STA pojasnil umetnostni zgodovinar Gojko Zupan. Obiskovala je beneško Akademijo lepih umetnosti.
Z Mušičem se je poročila leta 1949. Po pisanju italijanskega časnika Corriere della sera sta bila vse do njegove smrti leta 2005 močno umetniško in čustveno povezana. Živela in ustvarjala sta razpeta med Parizom in Benetkami. Skupaj z Mušičem je Ida večkrat obiskala Slovenijo, posebej Brda.
Leta 1955 je umetnica svoja dela prvič predstavila na pariškem majskem salonu, na katerem je sodelovala še v letih 1956, 1961, 1966, 1972 in 1980. Med njene večje predstavitve po zapisu na spletni strani Palače Fortuny spadajo skupinska razstava v Francoski galeriji leta 1956 ter samostojni postavitvi v newyorški Galeriji Saletti (1959) in v reški Galeriji sodobne umetnosti (1960). Ta je bila na ogled tudi v Zagrebu in Ljubljani. O Idi Barbarigo je nastalo več monografij, leta 1978 pa je razstavljala tudi na beneškem likovnem bienalu.
1