Kneisslova, ki izpostavlja, da je bila v devetdesetih letih minulega stoletja vojna poročevalka z območja bivše Jugoslavije, poudarja, da to regijo raje imenuje Jugovzhodna Evropa, saj ta izraz bolje izraža dejstvo, da je del Evrope.
V skupnem interesu je, da se tega območja ne pusti v vakuumu, je poudarila ministrica v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov na Dunaju. Ob tem je izrecno izpostavila vlogo Kitajske v Srbiji in pomen regije za soočanje z migracijami.
Avstrijska ministrica je kritična do odnosa Francije, ki je v minulem mesecu najbolj odločno nasprotovala temu, da bi unija prižgala zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj z Makedonijo in Albanijo.
Francija je v osemdesetih letih minulega stoletja odločno podpirala vstop Grčije, Portugalske in Španije v unijo, ker se je bala, da bi "lahko te države padle nazaj v politično dilemo". Prav tako so močno pritiskali za širitev na Romunijo, je izpostavila.
"Popolnoma razumem dvome tu in tam, a moramo se zavedati, da Jugovzhodna Evropa tvega, da pade v vakuum," je opozorila. Enaki razlogi, kot so jih Francozi navajali za širitev v osemdesetih letih, veljajo tudi zdaj za države Jugovzhodne Evrope, je opozorila.
O francoskem argumentu, da je treba unijo najprej reformirati, nato širiti, pa je dejala, da od osemdesetih let minulega stoletja posluša to isto pesem.
Avstrijska ministrica svari pred Balkanom v vakuumu, kritična pa je do Francije
EU Zahodnega Balkana ne sme pustiti v vakuumu, je včeraj na Dunaju posvarila avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl. Ob tem je kritična do Francije, ki ovira napredek v širitvenem procesu. Poudarja, da za širitev na Zahodni Balkan veljajo enaki razlogi, kot so za širitev na Portugalsko, Grčijo, Španijo in Romunijo, ki jo je Francija podpirala.