Tiskane izdaje
V Piranu bo nagrado za prispevek k filmski umetnostiprejel igralec Boris Cavazza. Foto: Matthias Pilz/Rudar
Otvoritveni film festivala je dokumentarec preminulega fotografa in režiserja Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja Zadnji ledeni lovci, zgodba o sodobni generaciji lovcev iz inuitske skupnosti vzhodne Grenlandije.
Idejni vodja festivala, zdaj predsednik Matjaž Javšnik, ki ga je, kot pravi, leta 2010 »ustanovil v čast in spomin velikana slovenske filmske umetnosti Vilka Filača«, poudarja, da je »Piran že sam po sebi filmska kulisa in kot tak idealen za izvedbo filmskega festivala. Da pa ne bi zmotili miru in meditativnega stanja mesta, smo festivalske dogodke strnili zgolj v pet dni, tako da bodo obiskovalcem od jutra do večera na voljo pogled na morje in morje izvrstnih filmov, odlične delavnice, okrogle mize, pogovori z avtorji in druge obfestivalske dejavnosti.«
Jagodni izbor
Programski direktor FEMF Samo Seničar, sicer tudi programski vodja Mestnega kina Metropol v Celju, je tekmovalne filme izbiral tako, da bodo kasneje lahko na ogled tudi v Art kino mreži Slovenije. »Piranski festival je uporabniku zelo prijazen. Vse projekcije so brezplačne. Običajno se moraš na festivalih prebiti skozi džunglo filmov, da prideš do najboljših, tu pa lahko rečem, da imamo jagodni izbor vrhunskih filmov,« z nasmeškom pravi Seničar.
Poleg otvoritvenega filma slovenskih avtorjev bodo med trinajstimi filmi v tekmovalnem programu še socialna drama Slava bolgarskih avtorjev Kristine Grozeve in Petra Valchanova, zgodovinski vojni ep Osvoboditev Skopja, ki ga po dramski predlogi Dušana Jovanovića podpisujeta oče in sin, Rade in Danilo Šerbedžija, Paslika, poslednji film lani preminulega velikana poljske kinematografije Andrzeja Wajde, nemški film, ki je nase opozoril že na Berlinalu, Nepričakovano avtorice Asli Özge, pa Ana, ljubezen moja, Calina Petra Netzerja (ki se je s filmom Album na tem festivalu predstavil že lani, takrat v vlogi producenta) in drugi.
Trinajst umetniških filmskih stvaritev bo ocenjevala tričlanska žirija: direktor motovunskega filmskega festivala (MFF) Igor Mirković, izvršna direktorica IFA (International Filmmaking Academy) Marija Krunić in Jure Matičič, podpredsednik Art kino mreže Slovenije ter vodja programa Mestnega kina Domžale.
Delavnico igre (masterclass) bo vodil eden najvidnejših hrvaških filmskih igralcev mlajše generacije in najbolj vročih izvoznih artiklov naših sosedov Goran Bogdan, ki je med drugim opozoril nase v tretji sezoni serije Fargo (producenta sta brata Coen) in v seriji The Last Panthers. Scenaristično delavnico bo vodil scenarist in režiser Csaba Bollók, ki je predstavljal Madžarsko na izboru za oskarje za najboljši tujejezični film, delavnico za mlade igralce pa bo vodil znani casting direktor Carl Proctor (Carl Proctor Casting).
V programu Nova Slovenija bo prikazan nabor med drugim tudi z vesnami nagrajenih stvaritev domačih avtorjev. Družinica Jana Cvitkoviča, ki po uspehu v Montrealu (nagrada za najboljšo žensko glavno vlogo Ireni Kovačevič) in treh vesnah v Portorožu zdaj vstopa v slovenske kinematografe; Playing Men Matjaža Ivanišina, ki je v Portorožu dobil nagrado za najboljši dokumentarec, igrani celovečerec Marka Naberšnika Slovenija, Avstralija in jutri ves svet in igrani dokumentarec Dejana Baboska V imenu resnice, posnet po knjigi Barbare Furjan, ki že dvajset let poskuša priti do resnice o okoliščinah smrti brata Blaža Furjana. Z vsemi avtorji omenjenih filmov bodo po projekcijah pogovori, v katerih bodo seveda lahko sodelovali tudi gledalci.
Miro Purivatra
Sarajevski filmski festival, ki ga je prvič, leta 1995, spremljalo kakih 15.000 ljudi, je postal največji in najmočnejši festival na Balkanu in eden večjih na tem koncu Evrope. Njegov motor je Miro Purivatra, človek, ki ga ne boš slišal izreči stavka: to je nemogoče. Je tudi človek, ki je iz kulturnega središča Obala Art Centar ob Miljacki, v nemogočih razmerah, v še od vojne ranjenem mestu leta 1995 ustvaril Sarajevo film festival, ki je zdaj postal eden najpomembnejših festivalov v regiji. Purivatra svoje vizije širi naprej, postal je tudi direktor filmskega festivala v Anatoliji. »Miro je zaslužen za preporod balkanske kinematografije,« pravi režiser Damjan Kozole, ki je vsakoletni gost SFF in je tam predstavil skoraj svoj celoten režijski opus, od Stereotipa prek Rezervnih delov do Slovenke in Nočnega življenja. »Ne samo tekmovalni program, ampak tudi Talent campus in CineLink so odprli vrata v svet filma številnim mladim avtorjem iz regije,« poudarja Kozole.
Purivatra je tudi koproducent dveh filmov, ki sta slavila v Cannesu. Prvi je počasen, sugestiven film turškega cineasta Nurija Bilgeja Ceylana Nekoč je bilo v Anatoliji, drugi Sieranevada romunskega avtorja Cristija Puiuja.
Med številkami, ki jih ima v svojem telefonu, so tudi številni gostje festivala, ki so postali njegovi prijatelji, med njimi Bono, Steve Buscemi, John Malkovich, Angelina Jolie, Juliette Binoche, Kevin Spacey, Morgan Freeman, Stephen Frears, Anthony Minghella, Gérard Depardieu, Robert De Niro, nazadnje John Cleese in Oliver Stone ... »Ah, koliko srečanj je bilo v teh letih,« pravi Miro Purivatra. »Največja dragocenost so prav srečanja – človek s človekom. Tiste vrste srečanja, ki pustijo sled, ki v tebi nekaj spremenijo. Občutek, da lahko, na katerem koli koncu sveta sem, pokličem vsaj eno osebo, ki mi je blizu, ki se me razveseli, tako kot se jaz razveselim nje. To se mi zdi resnično dragoceno.«
