Slovenci smo prepričani, da smo v zvezi z mejnim vprašanjem s sosednjo Hrvaško igrali več kot pošteno igro. Arbitražni postopek, ki je sledil, je bil v bistvu pisan na našo kožo, saj se v mednarodni areni počutimo z naskokom najbolje, kadar sedimo poslušno, ponižno in tiho v prvi vrsti, izpolnjujemo pridno naloge, potem pa kot kakšni kužki nestrpno čakamo na pohvalo ali nagrado, zadovoljimo se že s pokroviteljskimi trepljanji, ki nam jih ves čas servirajo velesile, ma, ste pridni!
Prepričani smo tudi, da takšni faloti, kot so svojeglavi Hrvatje, mi že nismo. Daje nas sicer precejšnje ljubosumje, ker imajo toliko morja, obale in otokov, zato si nekje v podzavesti prisvajamo ozemlje med Istro in Dalmacijo. Prav nič bi ne imeli proti, da bi to območje bilo res naše, samo naše. Da bi se to zgodilo, vsako poletje prav po gandijevsko in brez vsakršnega orožja zasedemo masovno hrvaško obalo in njene otoke. Če so podatki pravi, kar 60 odstotkov Slovenk in Slovencev vsako poletje počitnikuje na Hrvaškem.
In če kje, smo se Slovenci vsaj v eni stvari že zdavnaj spravili in poenotili: da bomo letovali družno na Hrvaškem! Kar lahko povsem mirno poimenujemo tihi kolonializem, ki ga podpira tudi naša politična elita, ki vključno z zunanjim ministrom Erjavcem vsako poletje zasede – od Savudrije do Makarske – to lepo našo.
Le poglejte naokoli, saj je vse v slovenskih rokah?! Naše so vikendice in njihove parcele, naši so njihovi brancini in orade, naš je teran, naši so njihovi najlepši razgledi in naši so njihovi sončni zahodi. Naša sta Oliver in Severina, naš je Davor Šuker, vse je naše, lepa naša je pač naša!
Lepa naša je torej že lep čas od najboljših pavšalistov na svetu! Ki so v zameno za nekaj slane vode in toplega jadranskega sonca pripravljeni narediti križ čez svojo domovino, jo zapustiti z nabito polnimi prtljažniki in zlahka preživeti v robinzonskih razmerah, v prikolicah in šotorih! Lepa naša je od teh, ki bi Piranski zaliv takoj zamenjali za Korčulo. Iz naše Korčule bi potem šele naredili raj, si mislimo, brez škržatov in škorpijonov. Mi bi šele tam zagnali turizem in pripeljali med in mleko. Mi bi pogasili, še preden bi zagorelo. In mi, tihi osvajalci, vas lepo pozdravljamo s sončnega Lošinja!
