Tožbe NKBM: odvetniki prijavili najvišje mogoče stroške

Maribor – Ker so vsi odvetniki, ki so se udeležili prvega naroka tožbe NKBM proti svojim nekdanjim zaposlenim, prijavili najvišje mogoče stroške za prihod na obravnavo, bo banka, če bo tožbo izgubila, za le en dan sojenja plačala skoraj četrt milijona evrov.

Sodni postopek pred mariborskim delovnim sodiščem se prejšnji četrtek sploh ni prav začel, saj je sodnica razpravo preložila zaradi zahteve NKBM po izločitvi javnosti. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je banka le dan pred obravnavo na sodišče poslala faks, s katerim so zahtevali izključitev javnosti, čeprav so tožbo vložili že nekaj mesecev pred tem. In ker je prišla zahteva tako pozno, je sodnica morala obravnavo preložiti do odločitve o morebitni izključitvi javnosti. Najprej je dala pooblaščenim odvetnikom NKBM – to je odvetniška pisarna Rojs, Peljhan, Prelesnik in partnerji – osem dni časa, da sodišču predstavijo argumente za izključitev javnosti, nato pa še toliko dni odvetnikom toženih, da se izrečejo o argumentih banke.

Ker so odvetniki vseeno prišli – šest jih je zastopalo tožene nekdanje vodilne v NKBM, dva pa tako imenovanega stranskega udeleženca –, so sodišču po koncu približno dveurne razprave o (ne)izključitvi javnosti prijavili najvišje mogoče stroške – po približno 30.000 evrov. Množeno z osem znesek nanese na 240.000 evrov.

Tožbeni zahtevek: 11,5 milijona evrov

Odvetniška tarifa se namreč obračunava glede na višino tožbenega zahtevka, ta pa v tem primeru znaša za vseh šest toženih kar 11,5 milijona evrov. Vendar po naših informacijah sodišče tako visoke prijavljene stroške lahko tudi zniža. Stranski udeleženec je oseba, ki sicer v tem konkretnem primeru ni tožena, ima pa pravni interes za sodelovanje v razpravi. Na primer zato, ker bi toženi, če bi na sodišču izgubil, nato sam lahko odškodninsko tožili to osebo.

Škoda zaradi kreditov

V opisanem primeru NKBM na delovnem sodišču v Mariboru toži nekdanje vodilne pri NKBM zaradi škode, ki so jo domnevno storili pri podeljevanju kreditov. To so Alojz Jarc, Simon Hvalec, Ksenija Mrevlje, Peter Budin, Daniela Atelšek in Anita Okretič. Jarc je bil direktor Sektorja naložb, Hvalec izvršilni direktor uprave za vzhodno Slovenijo, Ksenija Mrevlje izvršna direktorica za območje Nove Gorice, Budin njen pomočnik, Daniela Atelšek vodja oddelka posebnih poslov in projektnega financiranja na mariborskem območju, Anita Okretič pa direktorica sektorja gospodarskih družb na območju vzhodne Slovenije.

Tožijo tudi zaposleni

Tožbe vendar potekajo tudi v nasprotni smeri; nekateri od naštetih so tudi v skupini dvanajstih nekdanjih zaposlenih, ki svojo nekdanjo delodajalko tožijo zaradi po njihovem mnenju nezakonite prekinitve pogodbe o zaposlitvi. Banka jih je namreč odpustila iz nekrivdnih razlogov, zaradi reorganizacije, sami pa so prepričani, da so »odleteli« zaradi teh spornih kreditov.

Iz NKBM so že pred časom sporočili, da sodnih postopkov med njihovim potekom ne bodo komentirali. Zagotovili pa so, da so se za tožbe odločili na podlagi forenzične revizije preteklih poslov in v primerih, pri katerih so ocenili, da obstaja dobra možnost za uspeh na sodišču.

Opisani primer je ločen od primera tožbe proti nekdanjima članoma uprave NKBM Matjaža Kovačiča in Manjo Skernišak, ki poteka na gospodarskem oddelku mariborskega okrožnega sodišča in v kateri banka zahteva 23 milijonov evrov odškodnine. Tudi tam je javnost iz sodne dvorane zaradi bančnih skrivnosti izključena.