Tiskane izdaje
Kaj radikalna podražitev prinaša Bledu in kaj pomeni za druge kraje z igriščem za golf v državi? Bo visoka cena res vaba za petične igralce?
Potem ko je pred tremi leti od Save Turizma za 11 milijonov evrov kupil igrišče na Bledu, je srbski mogotec Dragan Šolak v obsežno prenovo igrišča in klubske hiše vložil še šest milijonov. Sočasno s koncem prenove je Šolak nagovoril srbsko princeso Jelisaveto Karađorđević, da je igrišču dovolila uporabo naziva royal. Če je infrastruktura prenovljena in je tudi ime kraljevsko, ni presenečenje, da so na Bledu sklenili močno dvigniti cene.
Številni od 450 članov blejskega golf kluba, ki so bili dolga leta zvesti najstarejšemu golfišču v državi, so zaradi 150-odstotne podražitve letne karte seveda ogorčeni.
Kdo je kralj golfa
Šolak je slovenski javnosti najbolj znan kot vodilni lastnik Telemacha in s tem tudi pomembnega dela slovenskega internetnega in kabelskega omrežja. Srb, ki velik del leta preživi na službenih poteh v svojem zasebnem letalu vrste falcon, vrednem več deset milijonov evrov, je strasten ljubitelj golfa in med drugim predsednik srbske golfske zveze. Gospod, ki lastniško obvladuje šest telekomunikacijskih ponudnikov na območju nekdanje Jugoslavije z nekaj milijoni strank, je v Ozadjih že nastopal lani spomladi. Takrat smo pisali o njegovih poslih v davčnih oazah.
Šolakovo podjetje Gerrard Enterprises, ki je kupilo blejsko igrišče – natančneje, gre za dve igrišči, eno z devetimi in eno z 18 igralnimi polji – prek svojega mednarodnega golfskega kluba Eligo združuje 39 igrišč po vsem svetu. Eligo poleg igrišč združuje igralce z vsega sveta, predvsem iz ZDA in Velike Britanije. Člane tega kluba med drugim povezuje igranje golfa na amaterskih in profesionalnih turnirjih. Šolak je ob investiciji na Bledu napovedal, da bo prenovljeno igrišče primerno tudi za organizacijo mednarodnih profesionalnih in amaterskih tekmovanj.
Igrišče na Bledu s prekrasnimi razgledi na gorske vršace in z dobro postavitvijo med domačimi igralci uživa velik ugled, slovenski golfisti, ki so obredli velik del evropskih zelenic, pravijo, da se zasluženo uvršča med sto najboljših v Evropi. Toda po radikalni podražitvi ga bo zapustila velika večina slovenskih igralcev, so nam povedali številni ogorčeni golfisti, ki, razumljivo, ne želijo biti imenovani. »Če bo novi lastnik izpolnil načrte in igrišče tako izboljšal, da bo lahko tu pripravljal turnirje najvišjega evropskega razreda, se bo Bled brez težav uvrstil med deset najboljših igrišč v Evropi. Če bo pri tem uspešen in sem pripeljal svetovno golfsko elito, je to za turistični posel lahko samo dobro,« meni Jure Košir, nekdanji poklicni smučar, za katerega je Bled domače igrišče.
Predrago celo za bogataše
Košir, ki se s Šolakom sicer dobro pozna, cenovne politike novega lastnika igrišča ni želel komentirati. »Sam sem se nekoč norčeval iz golfa, zame so bili pravi športi nogomet, košarka, hokej in podobno, v golf sem zašel po naključju in se nad njim navdušil tako zaradi samega športa in še bolj zaradi možnosti za druženje, ki jih ponuja partija golfa,« pravi Košir, ki se zaveda, da bo na Bledu po novem manj njegovih prijateljev, do zdaj stalnih obiskovalcev.
Med sogovorniki, ki so nam dejali, da bo igranje na Bledu zanje po novem predrago, so tudi uspešni poslovneži, trdno usidrani na Managerjevi lestvici sto najbogatejših Slovencev. Kam bodo šli igralci z Bleda? Smlednik pri Ljubljani in Arboretum Volčji Potok se kot najbližji igrišči zdita logična izbira, meni Košir. Cena letne karte na Smledniku je tisoč, v Arboretumu 800 evrov. Za 1400 evrov pa si golfisti lahko omislijo slovensko golf karto, ki jim omogoča igranje na vseh igriščih razen na Bledu.
Gorazd Kogoj, generalni sekretar Golf zveze Slovenije, negodovanje igralcev nad visoko podražitvijo na Bledu sicer razume, vendar dodaja, da so lastniki golfišč podjetja z lastniki, ki imajo pravico določati svojo cenovno politiko. »Vsak lastnik s svojo cenovno politiko sprejme tveganje, da bo z dobro kakovostjo pritegnil ali pa odgnal stranke, ki presodijo, da za svoj denar ne dobijo ustrezne kakovosti. Tako je to v poslu,« pravi Kogoj.
Srbski lastniki blejskega igrišča so s svojimi naložbami in vključitvijo princese skušali še dodatno dvigniti ugled igrišča, meni sogovornik. Zakaj? »Zlahka razumem filozofijo lastnika, ki se skuša z najvišjo kakovostjo ločiti od tekmecev. To si Slovenci najlažje predstavljamo z avtomobilsko prispodobo, fiata dobiš že za deset tisočakov, drag mercedes pa stane tudi sto tisoč evrov, in oboje je avtomobil,« pravi Kogoj.
V teh dneh je sicer na slovenskih golfiščih bolj kot ne mirno, tla so premrzla in pretirane živahnosti ni, igralcev na zelenice raje ne spustijo, da jih ne uničijo. Od 16 igrišč z devetimi oziroma 18 luknjami je pozimi bolj ali manj živahno le igrišče v Lipici, kjer tla ne zmrzujejo in je igra mogoča brez škode za igrišče. Tudi sicer je sogovornike v golfskih klubih v tem času skoraj nemogoče priklicati, zato smo se obrnili na golfsko zvezo, ki načrte golfišč dobro pozna. Na zvezi letos večjih novih naložb v igrišča ne pričakujejo. Kogoj pojasnjuje, da je že redno delovanje in vzdrževanje golfske infrastrukture kar zajeten finančni zalogaj za lastnika.
Poleg prej omenjenih igrišč z devetimi oziroma 18 luknjami je v Sloveniji še kar nekaj manjših igrišč, primernih za učenje prvih veščin in redno vadbo tistih, ki golf že obvladajo. »Do golfa ima javnost precejšen odpor, ker velja za časovno potraten šport. Z manjšimi igrišči blizu urbanih središč pa je mogoče partijo golfa odigrati v eni uri in tako postane ta šport lažje dosegljiv širšim množicam,« pravi Kogoj.
Francija, ki bo prihodnje leto gostila Ryder Cup, eno najuglednejših golfskih tekmovanj, si je za cilj postavila do začetka prestižnega tekmovanja po vsej državi urediti 110 takšnih priročnih igrišč. Do zdaj so jih dokončali že 90, pravi Kogoj in opozarja, da to brez pobude države niti v bogati Franciji ne bi bilo mogoče. »Premik na manjša igrišča je nujen, ker velika preprosto ne dajejo novih igralcev. Če novinec pride na veliko igrišče, ne more uživati, izgubi se, ker še ne zna dovolj dobro igrati. Poleg tega so takšna igrišča običajno na javnih površinah in v javni lasti in niso breme zasebnikov.«
Pomemben za turizem
Tudi sicer se naložba v golfišče lastniku zelo težko povrne, opozarja Kogoj. Podobno kot žičnice za gorske turistične kraje so golfišča lahko v interesu lokalnih ponudnikov turističnih zmogljivosti in gostinskih storitev. »To je dolgoročna infrastrukturna naložba, ki se sama po sebi težko kdaj povrne, vendar pa se povrne skozi porabo gostov v hotelih in gostinskih lokalih,« pravi Kogoj.
Sogovornik vztraja, da se golfu dela krivica, ko se ga slika kot šport za elito. Čeprav bodo vedno obstajali elitna igrišča in klubi, dostopni le najpremožnejšim. Toda na večini igrišč v Sloveniji lahko igrajo večji del leta. »Razen zimskih mesecev lahko golf na večini slovenskih igrišč igrate celo leto za manj kot tisoč evrov. Primerjajte zdaj mesečno ceno igranja golfa z mesečno ceno smučanja, ki pri nas velja za nacionalni šport,« pravi sogovornik z golfske zveze.
Da golf ni šport za elito, po Kogojevem mnenju dokazuje tudi dejstvo, da je gospodarska in finančna kriza razredčila vrste golfistov. Ne toliko zato, ker igralci ne bi imeli več denarja za svoj konjiček, bolj zato, ker so se morali več posvečati delu in si niso mogli privoščiti večurnih partij med delovnim tednom. »Kriza je delno res usekala po golfu, ampak sem prepričan, da je v klubih kljub odlivu ostalo več kot 60 odstotkov ljudi, ki so bili člani že pred krizo,« pravi Kogoj. Kar sta časovna stiska in stalna gonja za zaslužkom odnesli velikim igriščem, torej tistim z devetimi oziroma 18 luknjami, sta prinesli manjšim igriščem bližje urbanim središčem. Partija golfa na malem igrišču človeku namreč ne vzame nič več časa kot dobra partija tenisa.
