Dejavnost številnih slovenskih podjetij je vezana na avtomobilsko industrijo, zato povečano zanimanje za poslovanje v Mehiki ni naključje. Danes je tja odpotovala gospodarska delegacija pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije in Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS).
V Mehiki ima svojo proizvodnjo kar 18 avtomobilskih podjetij. Tovarno bo kmalu gradil tudi Audi, gre za 1,3 milijarde dolarjev vredno novo naložbo (greenfield), s katero si želi utrditi položaj v povezavi NAFTA. Gradila bosta tudi BMW in Daimler skupaj z Nissanom, kar pomeni, da je v državi, ki je trenutno sedma največja izvoznica avtomobilov na svetu, še veliko možnosti za rast.
Udeleženci delegacije se bodo predvidoma srečali tudi s predstavniki mehiškega avtomobilskega grozda, del programa in sestanki z lokalnimi podjetji pa bodo oblikovani v skladu z interesi udeležencev.
Srednji razred se širi
»V Mehiko vsak dan pride za milijardo dolarjev tujih neposrednih naložb, vsak dan izvozijo za milijardo dolarjev blaga, od tega skoraj 80 odstotkov v ZDA, in vsak dan izdelajo nekaj tisoč vozil. Skoraj polovica od 118 milijonov mehiškega prebivalstva je iz srednjega razreda, ki pomeni skupino s pomembno kupno močjo - in vsako leto v ta razred prestopita dva milijona ljudi. V Mehiki so zelo ambiciozni in odprti za posel - v prejšnjih 15 letih so izgubljali tekmo v produktivnosti s Kitajsko, zdaj pa so že primerljivi z azijsko velesilo,« je razmere na pripravljalnem seminarju pred odhodom v Mehiko na kratko predstavil Marko Voljč, ki je pred leti tam služboval v okviru Svetovne banke.
Mehiško gospodarstvo raste
Govorniki na seminarju so poudarili nekaj velikih prednosti Mehike; država ima kar 45 prostotrgovinskih sporazumov z najpomembnejšimi trgi na svetu (več jih ima le Izrael), razmeroma nizke stroške delovne sile, poleg tega pa nezapleten postopek registracije podjetja, po sistemu »vse na enem mestu«. »Mehika ima dobro razvito infrastrukturo - letališča, pristanišča, dobre cestne in železniške povezave. Prek prostotrgovinskih sporazumov imamo dostop do 1,2 milijarde svetovnega prebivalstva oziroma imamo privilegiran dostop do 61 odstotkov svetovnega BDP,« je poudarila Maria Fernanda Alvarez Padilla iz mehiškega skrbniškega sklada ProMexico za spodbujanje mednarodne trgovine in naložb. Poudarila je še, da se bo Mehika po napovedih Goldman Sachsa do leta 2050 na lestvici top gospodarstev povzpela na peto mesto.
Uspeh posledica reform
Država je v zadnjih 20 letih izpeljala številne reforme, liberalizirali so gospodarstvo in dosegli monetarno stabilnost. »Veliko smo vložili v energetsko infrastrukturo, telekomunikacije in izobraževanje. Poleg tega izvažamo čedalje več izdelkov z visoko dodano vrednostjo in po oceni inštituta MIT smo pri tem na 20. mestu na svetu,« je na dogodku našteval Diego Candano Laris, sekretar z mehiškega veleposlaništva na Dunaju. »Uspelo nam je obrzdati inflacijo, brezposelnost je pod sedmimi odstotki, letošnja napoved gospodarske rasti pa se giblje med tremi in štirimi odstotki,« je dodal.
Med drugimi spodbudnimi podatki sta govornika poudarila razvitost letalske industrije - v Mehiki imajo 270 proizvodnih podjetij povezanih z letalstvom in so lani na tem področju z izvozom ustvarili pet milijard dolarjev. »V svetu vsaki dve minuti vzleti letalo, ki ima vgrajeno mehiško letalsko tehnologijo,« je bila nazorna Alvarez Padilla.
Zgovoren je tudi podatek, da izvozijo skoraj trikrat več avtomobilov kot Brazilija in Indija skupaj, močni so še na področju industrije avtomobilskih delov, električne in elektronske opreme, medicinske opreme in instrumentov ter v kmetijski pridelavi.
Dodatni prednosti Mehike sta tudi v tem, da je v povezavi NAFTA in da se da prek nje prodreti na druge južnoameriške trge.
Kolektor gradi v Mehiki
Udeleženci delegacije v začetku maja se bodo lahko hkrati udeležili tudi odprtja nove Kolektorjeve tovarne v zvezni državi Guanajuato. »Slovenskim podjetjem smo s svojimi izkušnjami pripravljeni pomagati pri vstopu na mehiški trg, ob dovolj velikem zanimanju tudi prek oblikovanja skupnega poslovnega kluba,« je na seminarju povedal Stojan Petrič, predsednik sosveta Kolektorja Group, ki v Mehiki odpira greenfield naložbo v nove proizvodne zmogljivosti. »Bili smo 15 let v ZDA, vendar so predrage, Mehika je stroškovno veliko ugodnejša,« je dodal Petrič.
Pred odločitvijo za mehiško zvezno državo Guanajuato so obiskali pet potencialnih lokacij. Z gradnjo so imeli izjemno pozitivne izkušnje, namesto za najem so se raje odločili za novo naložbo. Izšolali so 15 inženirjev, ki bodo znanje prenašali naprej, validirali produkte pri ključnih kupcih in pridobili standarde.
Spodbude za vlagatelje
Surovine in drugo nameravajo kupovati na lokalnem trgu, potem ko bodo poiskali zanesljive dobavitelje. »Denimo baker povsod kupujemo od lokalnih dobaviteljev, s čimer si zmanjšamo valutna tveganja, nekoliko teže bo pri magnetiki, kjer bomo morali material na začetku uvažati iz Evrope. Trenutno je v Mehiki težko najti dobro orodjarno, s tem se srečujejo tudi druga podjetja,« je na nekaj težav opozoril Leban.
Različne spodbude za vlagatelje so v državi običajne, a se po zveznih državah precej razlikujejo, povsod pa je treba pridobiti dovoljenje kongresa. Ponekod vlagateljem ponudijo bonitete na zemljiščih, nepovratna sredstva za nakup programske opreme, drugje denimo financiranje izobraževanja mehiškega kadra v matični državi, ponekod je možna tudi oprostitev dvoodstotnega davka na plače za dve leti ali več.
TBP gre bližje avtomobilskim tovarnam
V Mehiki je tudi podjetje TBP iz Lenarta, ki proizvaja žične potege - bovdene za avtomobile in tovorna vozila ter izdelke iz plastike. »Razlog za novi projekt v Mehiki je odprtje Audijeve tovarne v Mehiki prihodnje leto. Gre za 1,3 milijarde dolarjev vredno greenfield naložbo za utrditev položaja v povezavi NAFTA; trenutno je na tretjem mestu, s to tovarno pa namerava prevzeti primat,« je povedal Peter Potočnik, direktor komerciale v TBP.
Pri celotni izvedbi projekta so si veliko pomagali s ProMexicom, ki ima poleg baze dobaviteljev na voljo tudi bazo razpoložljivih zemljišč v državni lasti. »Uredili so nam vse sestanke, stike, odvetnike, računovodje in drugo,« je zadovoljen Potočnik, ki se je razgovoril tudi o nekaterih kulturnih značilnosti mehiškega poslovnega okolja. »Pozoren je treba biti že pri zbiranju informacij o stroških, logistiki, prostorih in podobnem. Tekmovalnost med državami je zelo močna, zato morda ne boste dobili verodostojnih informacij o sosednjih državah. Mi smo težavo rešili tako, da smo se dogovorili za obiske podjetij v tuji lasti in pri njih preverili, kaj je res in kaj ne. Postopek registracije podjetja je kratek, nebirokratski, traja do 30 dni, vendar naj stvari urejajo odvetniki. Mi smo za to storitev plačali 1.800 dolarjev, kar ni neki velik denar,« svetuje Potočnik.
Zanimanje za privabljanje tujih naložb se med posameznimi zveznimi državami precej razlikuje. Zato je podjetniško klimo v njih dobro preveriti vnaprej, saj bodo tiste bolj navdušene tudi bolj odprtih rok pri subvencijah in drugih ugodnostih.
• Delavci so zelo motivirani, učinkoviti, lojalni, če se dobro počutijo, vendar je fluktuacija večja kot v Sloveniji.
• Plače delavci v proizvodnji prejmejo večkrat na mesec, v administraciji je navadno enkrat na mesec.
• Plače v menedžmentu so zelo visoke v primerjavi s Slovenijo, okoli 180 tisoč dolarjev dobi direktor na leto, dragi so tudi računovodje. Plača v administraciji zlepa ne upade pod 1.300 dolarjev, delavci v proizvodnji pa zaslužijo le okrog 500 dolarjev bruto na mesec.
• Dela se šest dni na teden, v povprečju 44 ur (od 42 do 48 ur), delavci so soudeleženi pri delitvi dobička.
• Po letu dni delavcu pripada šest dni dopusta, kar se daljša z doseženo stalnostjo v podjetju - vsaka tri leta jim pripadata dodatna dva dneva, a ko delavec zamenja službo, spet začne s šestimi dnevi.
• Z zakonom je predpisano izplačilo božičnice - do 20. decembra tekočega leta.
• Svetujejo zelo dobre odnose s sindikati, če hočeš delavce zadržati, jih moraš ceniti in se jim prilagajati, večinoma so njihove zahteve nizke.