O vplivu sonca na kožo
Izpostavljanje UV-sevanju povzroča takojšnjo škodo, od sončnih opeklin, zmanjšane odpornosti telesa do zagorelosti, ter številne pozne škodljive posledice, od pospešenega staranja kože, raka kože do sive mrene. Te se pokažejo šele čez leta ali desetletja. V Slovenji je kožni rak najpogostejša vrsta raka pri ženskah in moških in tudi najhitreje narašča.

Varne zagorelosti ni! Ker se tega izobraženi ljudje, med katere spadajo tudi modni guruji, vse bolj zavedajo, postaja modna naravna polt brez zagorelosti in drugih poškodb zaradi preteklega nezaščitenega izpostavljanja soncu.

Ne spreglejte

Ne spreglejte

Matic Valič (Skrito v raju) bi danes izbral drugačno pot šolanja

Igralec, ki navdušuje v vlogi Mateja Kotnika, poslovnega direktorja Steiner klinike, je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Danes pa priznava, da bi, če bi lahko, izbral drugo srednjo šolo. Katero?

O soncu in sončenju
UV-sevanje je najmočnejše v štirih opoldanskih urah. Še posebej intenzivno je poleti ob jasnih in sončnih dneh.
Zaradi odboja vode, snega, skal ali betona se UV-sevanje zelo okrepi in vas lahko opeče tudi v senci.
Sončenje v solariju je enako škodljivo kot izpostavljanje naravnemu soncu. UV-žarki iz solarija zelo starajo kožo.
80 odstotkov izpostavljanja soncu je naključnega, na primer med igranjem v peskovniku ali med družinskim izletom.
V vremenski napovedi je pričakovana dnevna moč UV-sevanja izražena z UV-indeksom, ki mu prilagodite uporabo zaščitnih ukrepov. Pri UV-indeksu med 10 in 15 je treba denimo uporabiti zaščitno kremo s faktorjem 50 ali več.

Preden greste na prosto, premislite:
Katere aktivnosti na prostem ima vaša družina?
Kateri učinki sonca vam oziroma vašim otrokom ugajajo in bi se jim težko odrekli?
Ali poznate druge možnosti za zadovoljitev teh potreb?
Kdo za svojo zaščito pred soncem ne zna ali ne more poskrbeti sam (vaši otroci vendar!)?

Uporabite učinkovito zaščito
Osnovna je naravna zaščita, pod katero razumemo senco, naravno ali umetno, ter obleko. Obrabljena in raztegnjena oblačila ne ščitijo pred sončnimi žarki. Da lahko oblačila ohranijo zaščitne lastnosti, jih je treba pravilno vzdrževati. Pri pranju uporabite utrjevalce in osveževalce barv ali dodajte UV-absorberje. Perite brez belil. Kadar so otroci na zelo močnem soncu, jim nadenite oblačila z označeno visoko zaščito, to je UPF (ultraviolet protection factor) najmanj 40. Med zaščitna oblačila spada tudi pokrivalo - klobuk s širokimi krajci ali čepica s ščitnikom v legionarskem kroju s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. In ne pozabite na očala, na katerih mora pisati, da od 99- do 100-odstotno ščitijo pred sevanjem UVB in UVA.

Dodatna zaščita pa so kemični varovalni pripravki, in sicer širokospektralni, kar pomenijo, da varujejo pred žarki UVB in UVA. Zaščitni faktor naj bo visok, najmanj 30, ne glede na občutljivost kože. Pomembno je še, da sebe in otroke namažete na debelo! Za celo telo potrebujete 35 ml kreme, ki jo morate nanesti vsakič po plavanju ali znojenju oziroma najmanj vsaki dve uri.
V gorah in ob vodi se zaščitite tudi ob oblačnih dneh. Med 10. in 16. uro pa v nobenem primeru ne hodite na sonce.
Dojenčkov in majhnih otrok, ki se še ne gibljejo samostojno, ne izpostavljajte soncu. Tudi pri otrocih ima prednost naravna zaščita.

Previdnost od mladih nog
K upoštevanju priporočil za zaščito pred soncem lahko od malega navajate svoje otroke in ste jim za zgled. Mati, ki se opoldne na plaži namaže z olivnim oljem in se zvečer vsa zagorela občuduje v ogledalu, ni dober zgled najstnici. Za varno porjavelost lahko uporabljate porjavitvene kozmetične pripravke.

Kdaj k zdravniku?
Opozorite zdravnika, če opazite nove tvorbe na koži in v njej, spremembo velikosti, oblike ali obarvanosti kožnih znamenj, luščeča se žarišča, ki občasno krvavijo, kraste ali ranice, ki se ne celijo, bulice, izbočenja in zatrdline v koži.