LJUBLJANA – Minuli četrtek so se temperature resda spustile proti ničli, a bilo je vetrovno, zato so kmetje upali, da zima letos ne bo več stisnila. Toda proti večeru se je veter polegel: »Prav tega se bojimo,« nam je dan prej namignila mag. Tanja Cegnar z agencije za okolje. V suhi noči na petek se je živo srebro spustilo na –5°C in udarilo po vinogradih in sadovnjakih.
Vinogradnica Lea Babič z Bizeljskega je poudarila, da je bila letos pozeba specifična: »Lani je pomrznilo zlasti v nižjih legah pod 200 metri nadmorske višine, letos po prvih informacijah ni bilo pravila. V našem vinogradu je pozeblo nekaj mladja, sicer pa smo jo srečno odnesli. Niže pri sosedu Lupšini pa imajo precej več škode. Hkrati so mladi trsi pomrznili tudi v višjih legah. Opazili smo, da so bili bolj na udaru poganjki bližje zemlji, tisti višje so imeli več sreče.«
Koliko je vzela pozeba, se bo pokazalo v prihodnjih dneh ali celo tednih, ko se bo videlo, koliko moči je ostalo v trsih, koliko se bodo obrasli. Že zdaj pa je jasno, da bo skupna škoda velika in bo večja kot lani, ko je zelenjavarje, sadjarje in vinogradnike obrala za 43 milijonov evrov.
Prvi podatki kažejo, da je šla v več smeri kot lani in zajela skoraj celotno Slovenijo.
Čebelarska katastrofa
Čeprav je akacija tujerodna vrsta in gre občutljivim gozdarjem precej na živce, so jo včasih zelo cenili vinogradniki, saj je dajala izvrsten les za sode, hkrati pa vsako leto čakajo nje cvetenja čebelarji, ki spustijo svoje čebele na pašo. Akacijev med je zelo cenjen in ima zares lepo aromo.
A tu se je zgodovina ponovila. Predsednik čebelarske zveze Boštjan Noč je v izjavi za javnost povedal, da je čebelarjem letošnja zima vzela kakih 20 odstotkov čebel, zdaj pa je mraz udaril po akaciji, ki predstavlja velik del proizvodnje slovenskega medu.
Akacija v Sloveniji raste deloma na Primorskem, na Dolenjskem, Kozjanskem in v Beli krajini ter Prekmurju. Po sedanjih podatkih ji je zmrzal deloma prizanesla le na Primorskem, vsepovsod drugod pa je katastrofa.
Poleg sadovnjakov, vinogradov in povrtnin je pozeba prizadela ozimno žito, oljno ogrščico in mladi krompir, ki ga na Krškem polju in na Primorskem izkopljejo in začnejo prodajati v prvih dneh maja.
Pobralo žametne črnine
Žametovka je ena ključnih sestavin cvička in bizeljčana in v zadnjem času vse bolj priljubljena. Največ je raste na Dolenjskem, Bizeljskem in v Beli krajini. Prav ta območja je pozeba tudi letos najmočneje prizadela. Po besedah vinogradnika Marjana Jeleniča s Kostanjevice na Krki je vzela skoraj vso žametno črnino.
»Pri žametovki imamo več kot 80 odstotkov izpada,« je poudaril. »Prizadeti so tudi rumeni muškat, rumeni plavec, tudi modra frankinja. Prav tako je pozebla kraljevina, sestavni del cvička.«
Nekoliko bolje jo je odnesel laški rizling, ki je trdoživ, saj se je lani po pozebi najbolje obrasel.
V Vipavski dolini je pozeba sejala smrt po zatišnih legah. Kot nam je povedal vinogradnik Klemen Malik s Slapa, je mraz prizadel trto zlasti v nižjih legah: »Videti je, da so ranjene predvsem zgodnje sorte, se pravi zelen, sauvignon in malvazija, v višjih legah pa smo jo bolje odnesli. A prava škoda se bo videla šele v prihodnjih tednih.«
Na Štajerskem pozeba močno prizadela rumeni muškat, v Prlekiji so izgubili večji del šipona. Prleški vinogradniki, ki so se v soboto zbrali na tradicionalnem ocenjevanju vin v Podgorcih, so se čudili dejstvu, da so jo precej bolje odnesle slabše, severne lege, najmočneje so prvih ugibanjih prizadete zahodne. Na teh območjih so močno prizadeti tudi sadovnjaki.
Po lanski aprilski pozebi, ko so utrpeli veliko škodo, se je zgodba v vinogradih kleti P&F Jeruzalem v Ljutomersko-Ormoških goricah letos ponovila, tokrat žal v še hujši obliki. Napovedano ledeno hladno jutro v petek, 21. aprila, je po pričakovanjih, kljub preventivnim ukrepom, povzročilo pozebo številnih leg vinogradov. Med sortami sta bila najhuje prizadeta rumeni muškat in šipon. Nasadi letnika 2016 so pomrznili v celoti, nasadi letnika 2015 pa do 40 odstotkov. Med sortami so daleč največjo škodo utrpeli vinogradi rumenega muškata, ki so uničeni v celoti, in vinogradi šipona, v katerih je škoda 60-odstotna – pri tem je treba poudariti, da gre za sorto, ki velja za ponos regije. Mitja Herga, direktor in glavni enolog kleti, po prvih nepopolnih podatkih ocenjuje, da je nastala škoda v vinogradih okrog 35-odstotna, za primerjavo: lanska zmrzal je povzročila 15-odstotno. To za klet pomeni izgubo okrog 1500 ton grozdja. Klet pri kooperantih posledice zmrzali in višino škode še ugotavlja, prav gotovo pa je tudi tam precejšnja. Na možnost zmrzali so bili pripravljeni, in sicer so poskrbeli za tretiranje vinogradov z aminokislinami, dimljenje in mulčenje, a žal ti ukrepi niso preprečili te hude pozebe. Podrobnejša ocena stanja bo znana na začetku prihodnjega tedna. P&F Jeruzalem, vinar leta 2016, je največji slovenski vinogradnik in eden vodilnih domačih izvoznikov vina. Za vinsko klet od leta 2009 skrbi družina Puklavec, ponaša pa se z več kot 80-letno vinarsko tradicijo. O. B. |
