Naj bo voda vroča, topla ali hladna, naj uporabim sušilnik za roke ali papirnate brisačke? Navajamo nekaj podatkov o tem tako vsakdanjem opravilu. Mimogrede: deset odstotkov ljudi si po uporabi stranišča ne umije rok. Čeprav obstaja vrsta dokazov, da lahko z doslednim umivanjem rok po uporabi stranišča, pred jedjo in takoj po prihodu domov zmanjšamo možnost za širjenje bolezni, le pet odstotkov ljudi to vedno naredi pravilno.
Znanstveniki so opazovali, koliko ljudi si po uporabi javnega stranišča umije roke: deset odstotkov od več kot 3000 proučevancev je iz toaletnih prostorov odkorakalo naravnost mimo umivalnikov, med preostalimi pa si jih je tretjina samo splaknila roke, po milu niso posegli. Da je treba skrbeti za higieno rok, je znano vsakomur, saj se pač ne moremo upreti dotikanju obraza, s čimer bolezenske klice zanesemo v nos in usta, od tam pa se razširijo in razpasejo po telesu. Brazilsko-ameriška skupina strokovnjakov je ugotovila, da se javnih površin v povprečju dotaknemo 3,3-krat v eni uri, obraza pa 3,6-krat.
Še ena spodbuda več, da si je treba pravilno umivati roke. Toda kako?
Nekateri menijo, da mora biti voda čim bolj topla, da se znebimo klic. Res je, da vročina ubija bakterije, a tako vroča voda, ki je za to potrebna, je za človeka prevroča. Salmonela, denimo, lahko več kot 10 minut preživi na 55 stopinjah Celzija. Temperatura vode ni pomembna, so dokazali v poskusu na Floridi, v katerem so si ljudje umivali roke s hladno vodo, mlačno, toplo in vročo, točneje, imela je od 4,4 do 50 stopinj Celzija; število bakterij na rokah je bilo po srečanju z vodo v vsakem primeru na podobni ravni. A ne pozabimo, da je veliko večja verjetnost, da si bomo dobro umili roke, če to počnemo s toplo vodo, če imamo na voljo samo hladno, bomo pač hoteli čim prej končati.
No, če temperatura vode ni pomembna, pa je pomembno, da uporabimo milo in roke umijemo temeljito, drgnemo vsak prst posebej, dlani in hrbtno stran, tudi zapestja, in da vse to naredimo, potrebujemo od 15 do 30 sekund.
Kadar se nam zelo mudi, si rok morda niti ne obrišemo. V redu, če se na poti iz toaletnih prostorov ničesar ne dotikamo, v nasprotnem primeru pa si bomo s tem naredili medvedjo uslugo, saj se mikroorganizimi denimo s kljuke lažje prenesejo na vlažne roke kot suhe. Pa je bolje, da uporabimo sušilnik ali papirnate brisačke, če že lahko izbiramo? Mnenja se krešejo, a večina ljudi sklepa, da so boljša izbira papirnate brisačke za enkratno uporabo, povrhu tako prej opravimo, električna naprava pač potrebuje čas, da kapljice na rokah osuši, po neki raziskavi z Nove Zelandije kar 45 sekund! Priznajmo, večina nas ni pripravljena toliko časa stati pred sušilnikom. Nova generacija tovrstnih naprav je precej hitrejša, po desetih sekundah so roke menda enako osušene kot z brisačko, a doletela jih je nova kritika – ker so precej močne, bakterije razpihajo po prostoru, na univerzi Westminster v Londonu so dokazali, da jih razširijo meter in pol daleč, pozneje so poročali celo o trimetrskem dosegu. Kakor koli že, oboje je bolje kot nič.
