Sklenili so tudi, da bo Slovenija o hrvaških kršitvah meje na morju seznanila Bruselj. Zunanji minister Karl Erjavec, je medtem dejal, da dokler Hrvaška ne spoštuje schengna, ne izpolnjuje pogojev za vstop vanj.
Premier Miro Cerar je po seji vlade zagotovil, da je vladajoča koalicija enotna glede implementacije razsodbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Kot je zagotovil, bo vladajoča koalicija čim bolj enotno pristopala k procesu implementacije.
Zunanji minister Karl Erjavec je po srečanju izrazil zadovoljstvo glede enotnosti pri uresničevanju arbitražne sodbe in ukrepanju po kršitvah Hrvaške. Enotnost vladajoče koalicije je poudaril tudi predsednik SD in podpredsednik vlade Dejan Židan.
Vlada se je sicer včeraj dogovorila, da je smiselno, da zunanji minister obvesti Evropsko komisijo o kršitvah, ki jih dela hrvaška stran, tudi na morju, kjer je po Cerarjevih besedah zdaj meja že določena in je "zadeva jasna".
Erjavec je medtem dejal, da pričakuje, da mu bo premier v naslednjih dneh dal pooblastilo, da pošlje pismo podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu, ki pa je že napisano. V izjavi za STA po seji vlade je pojasnil, da bi komisiji lahko pisal v okviru svojih pristojnosti, "a ne bi želel, da bi v javnosti izpadlo, kot da ravna enostransko in kot da nimajo skupne zunanje politike".
Zato bo pismo podpisal in poslal tedaj, ko ga bo premier proučil in potrdil, da je to njihova skupna politika do Hrvaške in do Bruslja, je povedal Erjavec.
Zunanji minister je sicer premierju predstavil predlog, da bi Bruselj obvestil o tem, kakšna je situacija po izdaji arbitražne odločbe. "Zlasti pa opozoril, da ne gre več zgolj za vprašanje določitve slovensko-hrvaške meje, ampak da gre tudi za vdore v t.i. schengensko območje," je dejal.
S tem ko Hrvaška krši schengenski prostor, pa po besedah Erjavca krši tudi pravni red EU. "Mislim, da država, ki namenoma krši mednarodni pravni red in pravni red EU, že sama po sebi ne izpolnjuje pogojev, da bi postala del schengna," je kasneje na novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil minister.
Ob vprašanju, kako lahko Evropska komisija ukrepa, je spomnil na ukrepanje komisije v primeru Poljske. Kot je pojasnil kasneje, so hrvaške kršitve celo hujše, saj gre za "kršitev mednarodnega prava, prava EU, negiranje ali pa ignoriranje vladavine prava". V primeru poljske pravosodne reforme pa gre za "problem notranje narave znotraj ene države".
Predsednik SD Dejan Židan je medtem po seji vlade poudaril, da pri kršitvah schengenskega območja ni le naša pravica, pač pa tudi dolžnost, da "ukrepamo tako, da je to jasno tudi vsem tistim, ki so dolžni, da schengenski prostor ščitijo". Tudi on je omenil ostro ukrepanje komisije do Poljske.
Kot je že pred tem dejal Erjavec, bi lahko Slovenija na morju začela jurisdikcijo izvajati takoj. "A smo rekli, da bomo potrpežljivi in mirni ter bomo spoštovali mednarodno pravo. Zato se mi zdi prava pot, da se najprej obrnemo na Evropsko komisijo, jo opozorimo, da imamo državo članico, ki ne spoštuje mednarodnih obveznosti," je pojasnil.
Premier je medtem poudaril, da je treba k implementaciji pristopiti odgovorno, preudarno in zelo odločno ter ob upoštevanju mednarodnopravnih pravil, arbitražnega sporazuma in ostalih mednarodnih standardov.
Opozoril je še, da je naloga obeh držav, da po arbitražnem sporazumu in v skladu z njim v šestih mesecih pripravita vse potrebno za implementacijo. Če bo hrvaška vlada še naprej ignorirala arbitražno odločbo, pa bo po premierjevih besedah moralo priti do implementacije razsodbe po drugi poti. Ni pa primerno že zdaj napovedovati blokade schengna in podobno, je dejal.
O smiselnosti svojega napovedanega septembrskega obiska na Hrvaškem je Cerar povedal, da bo ta smiseln samo v primeru, če bo govora predvsem o implementaciji arbitražnega razsodbe, v nasprotnem primeru bo potreben temeljit razmislek o obisku.
Povezavo med arbitražno odločbo in pravnim redom EU medtem potrjuje zapisnik razprave Evropske komisije o arbitražni odločbi, ki je bil javno objavljen v sredo. Čeprav je meja dvostransko vprašanje, ima to neposreden učinek na zakonodajo EU, tako da EU je pravno pristojna za to vprašanje, se glasi mnenje pravne službe komisije, navedeno v zapisniku.
Služba ugotavlja, da je arbitražna odločba rezultat veljavnega mednarodnega dogovora, ki ga je EU podprla, in da se hrvaška pristopna pogodba izrecno nanaša na uporabo arbitražnega postopka za rešitev spora o meji.
Poleg tega zavzema stališče, da "čeprav je meja dvostransko vprašanje, to kljub temu ima neposreden učinek na zakonodajo EU in da EU tako ima pravno pristojnost glede tega vprašanja".
Po navedbah pravne službe komisije bo treba morda v prihodnosti pojasniti učinke odločbe na zakonodajo EU v primeru pravnih postopkov zaradi kršenja zakonodaje ali poziva Sodišču EU k predhodnemu odločanju glede implementacije odločbe v okviru zakonodaje EU.