Nemški pridelovalci žita so po navedbah Nemškega kmetijskega združenja oceno letošnje letine zaradi posledic suše znižali s prvotnih 41 milijonov ton na 36 milijonov ton. Predsednik združenja Joachim Rukwied govori celo o "škodi v katastrofalnem obsegu", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Medtem ko na severu, vzhodu in zahodu Avstrije poročajo o enakih težavah, se pridelovalci z južnega dela države soočajo s prevelikimi količinami vlage. Zaradi vremenskih nevšečnosti bo najbolj prizadeta koruza. Zaradi nadpovprečno visokih temperatur bo žetev tudi zelo zgodnja.

Suša je letos po poročanju nemške tiskovne agencije dpa presenetila tudi Nizozemsko, najpomembnejšo uvoznico nemških kmetijskih pridelkov. Ravninska država se namreč že stoletja bori z vodo - več kot tretjina države se geografsko gledano nahaja pod morsko gladino - tokrat pa je njena nasprotnica suša.

Če se jezovi, ki preprečujejo poplavljanje območij v depresiji, preveč izsušijo, lahko v njih namreč nastanejo razpoke. Da bi prihranili čim več vode, je kmetijsko ministrstvo kmetom prepovedalo dodatno namakanje polj. Kmete sicer skrbi predvsem pridelek krompirja.

Porabo vode so omejili tudi v nekaterih delih Francije, kjer suša po navedbah kmetijskega ministrstva letos sicer ni tako problematična kot prejšnja leta. Vlada bo kmetom tudi letos izplačala odškodnine, vendar ne pred jesenjo.

Lani so francoski kmetje prejeli za skupno 52 milijonov evrov odškodnin, leto prej pa 180 milijonov. Leta 2016 so "katastrofalno sušo" razglasili v skoraj vsakem tretjem od 96 francoskih departmajev.

Poljska vlada je ta teden že potrdila 187 milijonov evrov težak paket pomoči prizadetim zaradi suše. Do odškodnine so upravičeni kmetje, ki jim bo suša poškodovala najmanj tretjino celotnega pridelka. Trenutno so hujše posledice suše vidne na več kot 60 odstotkov pridelovalnih površin.

Še manj spodbudne novice prihajajo iz Velike Britanije, kjer meteorologi poročajo o najbolj sušnem poletju v več kot 50 letih. Kmetje opozarjajo, da so travniki namesto zelene "biskvitne" barve. Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje delovne sile v kmetijstvu, ki otežuje že tako oslabljeno proizvodnjo. Glavni razlog je po navedbah dpa bližajoči se brexit, ki je mnoge tuje sezonske delavce odvrnil od prihoda na Otok.

V Italiji in Španiji se medtem soočajo s posledicami obilnih padavin, ki ogrožajo predvsem vinograde, pa tudi koruzna polja ter krompir in paradižnik. Na jugu Italije bo pridelek breskev po trenutnih ocenah za 20 odstotkov skromnejši kot lani.

Italijanski in španski kmetje so se letos sicer dobro pripravili na vročino, saj so številni v hleve namestili klimatske naprave. Vročina namreč negativno vpliva na laktacijo goveda in posledično ogroža pridelek mleka. Španski kmetje so tudi okrepili sajenje rastlin, ki imajo vročino rade, med drugim kakijev in pomarančevcev.

Iz številnih držav je obenem slišati opozorila, da bodo cene žit zaradi suše in posledično skromnejše ponudbe letos višje.