S pištolo se je le branil
Zabodeni Edin Žunić v ponovljenem postopku oproščen, saj je v Dauta Nezovića streljal v silobranu.
Odpri galerijo
Nanj sem nehal streljati, ko me je nehal napadati, trdi Edin Žunić. FOTO: Dejan Javornik
Ljubljana – Krvavi prizor z odcepa Prežganje ob cesti Besnica–Veliko Trebeljevo je bil tako skrivnosten, da še po več kot petih letih nima popolnega sodnega epiloga. Policisti so 12. februarja 2013 zvečer našli večkrat ustreljenega Dauta Nezovića in Edina Žunića, ki je obležal zaradi vbodov z nožem.
Med preiskavo so ugotovili, da sta rane zadala drug drugemu, enaka so bila tudi dognanja izvedencev. Ko pa so ju pred nekaj leti posadili na zatožno klop okrožnega sodišča, sta se zgodbi popolnoma razlikovali. Žunić je dejal, da ga je Nezović izsiljeval za izposojeni denar, ki naj bi mu ga z obrestmi vred že vrnil. Celo grozil naj bi mu, tistega večera pa ga je med vožnjo napadel z nožem, sam se je s pištolo le branil. Nezović je izsiljevanje zanikal, pripomnil pa je, da ni res, da je že dobil nazaj posojeni denar. Žunić naj bi bil tisti, ki je napadel prvi in ga v avtu najprej ustrelil v trebuh, potem pa zunaj vozila še nekajkrat, sam pa se je le branil.
Januarja 2015 ju je predsednica velikega kazenskega senata, okrožna sodnica Nina Drozdek Draganić spoznala za kriva. Žunić je bil, ker je z nelegalno pištolo zastava M70 streljal na Nezovića, obsojen zaradi poskusa uboja v prekoračenem silobranu v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Enotna kazen je bila štiri leta in osem mesecev zapora. Nezović, ki je Žunića napadal z nožem, pa je bil kriv povzročitve hude telesne poškodbe in jo je odnesel s tremi leti in tremi meseci zapora.
Kazni je pozneje nekoliko znižalo višje sodišče, Žunićevi obrambi pa je uspelo prepričati vrhovno sodišče, da zanj del sodbe o poskusu uboja v prekoračenem silobranu razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu sodišču v vnovično odločanje. To se je pred senatom Drozdek Draganićeve začelo oktobra. Žunić je vztrajal, da je bil žrtev izsiljevanja in da je strele sprožil v silobranu: »Nič več ne bom dodatno razlagal in odgovarjal. Ves čas že poudarjam, da sem se samo branil. Razumite to že enkrat. Nanj sem nehal streljati, ko me je nehal napadati.«
Včeraj je bil nepravnomočno oproščen, saj je v njegovem primeru res šlo za silobran, ki ni bil prekoračen. Od prej je kriv le zaradi posedovanja orožja, za kar je bil kaznovan s pol leta zapora.
Med preiskavo so ugotovili, da sta rane zadala drug drugemu, enaka so bila tudi dognanja izvedencev. Ko pa so ju pred nekaj leti posadili na zatožno klop okrožnega sodišča, sta se zgodbi popolnoma razlikovali. Žunić je dejal, da ga je Nezović izsiljeval za izposojeni denar, ki naj bi mu ga z obrestmi vred že vrnil. Celo grozil naj bi mu, tistega večera pa ga je med vožnjo napadel z nožem, sam se je s pištolo le branil. Nezović je izsiljevanje zanikal, pripomnil pa je, da ni res, da je že dobil nazaj posojeni denar. Žunić naj bi bil tisti, ki je napadel prvi in ga v avtu najprej ustrelil v trebuh, potem pa zunaj vozila še nekajkrat, sam pa se je le branil.
Januarja 2015 ju je predsednica velikega kazenskega senata, okrožna sodnica Nina Drozdek Draganić spoznala za kriva. Žunić je bil, ker je z nelegalno pištolo zastava M70 streljal na Nezovića, obsojen zaradi poskusa uboja v prekoračenem silobranu v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti in nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem. Enotna kazen je bila štiri leta in osem mesecev zapora. Nezović, ki je Žunića napadal z nožem, pa je bil kriv povzročitve hude telesne poškodbe in jo je odnesel s tremi leti in tremi meseci zapora.
Kazni je pozneje nekoliko znižalo višje sodišče, Žunićevi obrambi pa je uspelo prepričati vrhovno sodišče, da zanj del sodbe o poskusu uboja v prekoračenem silobranu razveljavilo in vrnilo prvostopenjskemu sodišču v vnovično odločanje. To se je pred senatom Drozdek Draganićeve začelo oktobra. Žunić je vztrajal, da je bil žrtev izsiljevanja in da je strele sprožil v silobranu: »Nič več ne bom dodatno razlagal in odgovarjal. Ves čas že poudarjam, da sem se samo branil. Razumite to že enkrat. Nanj sem nehal streljati, ko me je nehal napadati.«
Včeraj je bil nepravnomočno oproščen, saj je v njegovem primeru res šlo za silobran, ki ni bil prekoračen. Od prej je kriv le zaradi posedovanja orožja, za kar je bil kaznovan s pol leta zapora.
