S privatizacijo NLB se bo ukvarjala prihodnja vlada

Ljubljana – Četrto srečanje med ministrico za finance Matejo Vraničar Erman in evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager ni prineslo dokončne rešitve za NLB. »Danes smo obravnavali problem, na katerega je opozorila komisija, to je izboljšanje upravljanja banke. Predlagali smo, da se zaveze nadgradijo z imenovanjem upravljavskega zaupnika, neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja te naložbe v imenu in za račun države. Izkazalo se je, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano z določitvijo novega roka za privatizacijo [NLB],« je po srečanju s komisarko povedala ministrica in se izognila odgovoru, kdaj naj bi bil nov rok za prodajo banke, češ da »rešitve še niso dorečene«.

Ministrica je ostala skrivnostna tudi glede tega, kdo naj bi bil neodvisni skrbnik in kdo naj bi ga imenoval. O tem naj bi se še pogajali. Po predlogu slovenske strani naj bi ga imenovali po mednarodnem javnem razpisu, imenovala pa naj bi ga slovenska vlada po predhodni potrditvi evropske komisije in z vednostjo regulatorja, torej Evropske centralne banke. Evropska komisija sicer še vztraja pri privatizaciji NLB, kjer država lahko obdrži 25 odstotkov plus eno delnico, pogajanja o tem se bodo nadaljevala, »v koliko korakih naj bi tekla privatizacija, pa je še stvar dogovora«.

Upravljavski zaupnik v zameno le za odlog privatizacije

Evropska komisija bi privolila, da bi NLB v zameno za odlog privatizacije vodil neodvisni skrbnik, a vztraja, da lahko država obdrži največ 25 odstotkov plus eno delnico. Pogajanja se nadaljujejo, je po srečanju z evropsko komisarko dejala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Po prvotnih zavezah bi morala Slovenija zaradi letošnje neprodaje NLB do konca tega meseca imenovati prodajnega zaupnika za prodajo mreže NLB na Balkanu. »Danes sem komisarko obvestila, da vlada kljub tveganjem, ki jih takšna odločitev prinaša, meni, da ni primerno, da imenuje prodajnega zastopnika, in ga na jutrišnji seji ne bo potrdila. S tem vprašanjem se kasneje nismo podrobneje ukvarjali,« je povedala ministrica, ki pojasnjuje, da neimenovanje zaupnika lahko pomeni odstop od enega od elementov odločbe, ki je bila sprejeta leta 2013, in meni, »da to ne bo imelo posebnih posledic, še zlasti ker smo se še letos dogovorili, kako bomo nadaljevali pogovore«, je bila optimistična Vraničar Ermanova.

Ob tem je še napovedala, da se bodo pogovori z evropsko komisijo nadaljevali v »najkrajšem možnem času, najprej ponovno na strokovni ravni, potem pa tudi na politični«. Po že četrtem sestanku s komisarko Margrethe Vestager ministrica pravi, da razmere »zagotovo niso preproste. Iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil interese obeh strani, je izjemno težko. To se kaže tudi v tem, kako počasi prihajamo do rezultata. Tisto, kar se mi zdi pomembno, je, da smo na današnjem sestanku določili pot, po kateri lahko pridemo do sprejemljivega kompromisa za obe strani, in prizadevali si bomo, da bo tudi dosežen,« je dejala in dodala, da bo ključne odločitve sprejela vlada, »ki jo bom jutri obvestila o rezultatih današnjega pogovora in možnih korakih naprej«. Vraničarjeva upa na podporo vladnih kolegov. Pravi, da se je s komisarko pogovarjala na podlagi predloga, ki ga je potrdila koalicija.

Korporativno upravljanje NLB že zdaj pod tujim nadzorom

Ob napovedih možnega novega neodvisnega upravljavca NLB velja opozoriti, da kar zadeva korporativno upravljanje, vodstvo NLB že tri leta nadvse temeljito nadzorujeta dve ključni evropski instituciji, evropska komisija in Evropska centralna banka (ECB).

Komisija je med zavezami, ki ji je vlada Alenke Bratušek podpisala ob državni dokapitalizaciji decembra 2013, postavila tudi zahtevo, da na sejah nadzornega sveta banke sodeluje tudi njihov pooblaščenec. Zaveza je bila formalno izpolnjena maja 2014, ko je bil na mesto skrbnika za spremljanje (monitoring trustee) imenovan predstavnik KPMG, ene od štirih največjih svetovnih revizorskih hiš. Njegova vloga je bila vsaj na začetku nepojasnjena. »Ko sem pred tem, še kot predsednik nadzornega sveta NLB, postavil vprašanje, kakšna sta njegova mandat in odgovornost, nisem dobil nobenega odgovora,« se spominja tedanji prvi nadzornik banke France Arhar, ki je aprila 2014 odstopil s te funkcije. Dober mesec kasneje je NLB s KPMG kot svojim skrbnikom za spremljanje podpisala svetovalno pogodbo v vrednosti 650.000 evrov, z veljavnostjo do maja 2018. Kaj naj bi ta skrbnik po pooblastilu Bruslja pravzaprav počel v NLB, je bilo nato javno objavljeno v Uradnem listu EU šele tri mesece po njegovem imenovanju, konec avgusta 2014.

Tam med drugim piše, da je skrbnik upravičen do udeležbe na sestankih NS NLB, da spremlja notranjo organizacijo NLB in poslovne prakse NLB in njenih povezanih družb, ima vpogled v vso kreditno dokumentacijo banke, ob tem pa mu mora država Slovenija (ministrstvo za finance) zagotavljati vso zahtevano pravno in informacijsko podporo. Skratka, komisija ima že zdaj popoln vpogled v finančno drobovje NLB in njeno spoštovanje sicer zelo omejevalnih zavez, podpisanih z evropsko komisijo konec 2013.

Na sejah nadzornega sveta naše največje banke sodeluje tudi predstavnik Evropske centralne banke, ki že dobra tri leta izvaja nadnacionalno supervizijo sistemskih bank, kamor spada tudi NLB. »Zdaj se postavlja vprašanje, kaj bo zdaj v banki počel še tretji. Sam takšnih sistemov ne poznam, zame je to nevzdržno,« pravi nekdanji guverner Banke Slovenije ob napovedih, da bi v NLB vpeljali še neodvisnega skrbnika.

NLB z rekordnim dobičkom

Sicer pa je Skupina NLB v prvih desetih mesecih letos ustvarila 184 milijonov evrov dobička po davkih, kar pomeni povečanje za 92,5 milijona evrov oziroma 101 odstotek v primerjavi z istim obdobjem lani. Naj spomnimo, da je celotni čisti dobiček NLB Skupine lani znašal 117 milijonov evrov, letos pa bo po neuradnih ocenah zagotovo presegel 200 milijonov evrov. Prispevek strateških tujih trgov k čistemu dobičku skupine je v devetih mesecih letošnjega leta znašal 73,8 milijona evrov. Del njihovega dobička se prek izplačanih dividend (48,1 milijona evrov) kaže tudi v rezultatu NLB, d. d., na samostojni podlagi, ta je v devetih mesecih znašal 145,3 milijona evrov, so sporočili iz banke po seji nadzornega sveta.

Predsednik NS NLB Primož Karpe meni, da »dobiček skupine, dosežen v devetih mesecih, že napoveduje zgodovinsko rekordne rezultate ob koncu letošnjega leta«.

Nadzorni svet je ob rezultatih izrazil veliko zadovoljstvo z doseženim, saj je NLB Skupina s 15. zaporednim pozitivnim četrtletjem po prepričanju nadzornikov potrdila vzdržno dobičkonosno poslovanje in zastavljeno strategijo skupine. Ob tem je Karpe zapisal, da skupina na Balkanu nadomešča zaostrene konkurenčne pogoje v Sloveniji in precej nižjo maržo, ki jo matična banka dosega na domačem trgu.