Večina je prepričana, da je najbolj strupen vretenčar na svetu kača, a ta laskavi naslov najverjetneje pripada žabici zlati grozni listovki, ki ima toliko strupa, da bi lahko z njim v treh minutah ubila več kot 10 odraslih. Neredki so primeri, ko umrejo živali, ker so prišle v stik s sledjo, ki jo je 55 milimetrov velika žaba pustila za seboj. Gre za endemično žival, ki jo najdemo le na območju pacifiške obale Kolumbije. Njen strup so lokalni lovci plemena Emberá uporabljali za konice svojih pihalnih puščic (te so bile lahko strupene več kot dve leti). S svojo živo barvo opozarjajo plenilce, da so strupene – bolj ko so svetle, več strupa nosijo. Strup izločajo skozi kožo le, ko se počutijo ogrožene. Če bi jo pobrali in držali na goli koži več kot nekaj sekund, bi skoraj zagotovo umrli. Njen alkaloidni strup (batrahotoksin) deluje na prenašanje živčnih impulzov. Same so na strup odporne.
Zanimivo je, da so te žabice priljubljene domače živali, saj v ujetništvu ne razvijejo strupa. Tega ne izdelujejo same, temveč ga pridobijo s hrano iz hroščev rodu Choresine. Strup v kratkem povzroči nenadzorovano trzanje mišic in na koncu zastoj srca. A te prikupne žabice so na seznamu ogroženih živali – sekanje deževnega gozda, nezakonito rudarjenje in vzreja kakava vodijo v uničenje njihovega okolja. »Osupljivo je, da smo na dobri poti, da iztrebimo eno najbolj nenavadnih in vznemirljivih bitij na planetu,« je zgrožen novinar Simon Barnes, ki je med glasnejšimi zaščitniki žabic. »Naše življenje bi bilo bistveno revnejše brez takih živali, ki nam povzročajo nočne more.« Znanstveniki so nad strupom seveda očarani in že iščejo načine, kako bi ga lahko uporabili v zdravstvene namene. Alkaloidi so znani po protitumorskem delovanju in protibolečinskih učinkih ter kot stimulansi.
