Zdravi zobje niso pomembni le zato, da se postavljate z lepim nasmehom. Z redno skrbjo zanje se namreč mirno izognete marsikaterih težav. Glavni vzrok za izgubo zob pri odraslih (še posebno pri starostnikih) so bolezni obzobnih tkiv. Z redno in temeljito ustno higieno se jim izognete.
Katerim zobnim obolenjem bi se lahko z dosledno ustno higieno izognili?
Danes vemo, da so zobne obloge, ki jih strokovno imenujemo zobni plak, glavni vzrok za nastanek vnetij obzobnih tkiv in tudi zobne gnilobe. Karies in parodontitis sta najpogostejši bolezni v ustih.
V zadnjih nekaj desetletjih so se naše prehranske navade zelo spremenile, saj človek uživa veliko več sladke in hitro pripravljene hrane. Sladkor škoduje zobem, zato je ustna higiena pri povečanem vnosu sladkorja še toliko bolj pomembna.
Ustna kandidiaza se ponavadi razvije pri osebah, pri katerih je kandida že del normalne ustne flore. Dejavniki, ki sprožijo razraščanje kandide in razvoj ustne kandidiaze, so lokalni (suha usta, slaba ustna higiena, kajenje) ali sistemski.
S pravilno ustno higieno je mogoče vplivati tudi na sestavo zobnih oblog, ki so pod robom dlesni, z njo pa lahko pri številnih boleznih v ustni votlini (parodontalnih boleznih in drugih obolenjih ustne sluznice) dosežemo izboljšanje stanja in preprečimo možnost zapletov v ustni votlini in drugje.
Katere napake odrasli najpogosteje delamo pri čiščenju?
Znano je, da 90 odstotkov ljudi ne ščetka zob najučinkoviteje. Ne zajamejo vseh ploskev zoba, ne zajamejo dlesni, ne očistijo medzobnih prostorov. Pomembno je, da si vzamejo vsaj dve minuti in da res očistijo vse površine, ščetkajo s krožnimi gibi s ščetinami, obrnjenimi pod kotom 45 stopinj proti dlesni zoba.
Pacienti večinoma mislijo, da so ščetkali dlje, kot dejansko so. Študije so pokazale, da traja ščetkanje v povprečju od 30 do 60 sekund, pri tem pa na zobeh ostane več kot 50 odstotkov mehkih oblog.
Jasno je bilo tudi, da se količina odstranjenega plaka povečuje s trajanjem ščetkanja in optimum je dosežen pri dveh minutah (tako z ročno kot električno ščetko). Je pa res, da bo pri pacientu, ki ima 32 zob, trajalo dlje kot pri kom, ki ima v ustih samo še dva. Priporočamo ščetkanje najmanj dvakrat dnevno, saj s tem ne odstranimo samo zobnih oblog, ampak tudi lokalno nanesemo učinkovine, kot je fluor, ki so v zobnih pastah in delujejo proti kariesu.
Katere pripomočke za čiščenje zob bi morali imeti doma (in jih seveda tudi uporabljati), da bi se lahko pohvalili s skrbnostjo?
Osnovni pripomočki so zobna ščetka, zobna nitka in medzobna ščetka, kot dopolnilo pa lahko še električna ščetka, medicinski zobotrebec, vodna prha in strgalo za jezik. Zobna pasta pa je tako mehanski kot kemični pripomoček.
Zobna ščetka je temeljni pripomoček za odstranjevanje plaka. Idealna ima velikost in obliko ročaja prilagojeno starosti in spretnosti uporabnika ter manjšo glavo, v kateri je čim več sintetičnih vlaken z zaobljeno konico. Vlakna naj bodo mehka. Zobno ščetko naj bi zamenjali takoj, ko na ščetinah opazimo znake obrabe oziroma ščetka začne cveteti (po dveh do treh mesecih). Pomembno je tudi nitkanje, saj odstrani 80 odstotkov plaka v medzobnem prostoru! V primerjavi z zobno nitko in zobotrebcem ima medzobna ščetka najboljši dostop do vseh dosegljivih predelov. Zobne paste pa so pomembne zato, ker vsebujejo abrazive, ki pospešujejo odstranjevanje plaka in zunanjega zabarvanja zob, obenem pa ne povzročajo umika dlesni in obrabe zob. Večina zobnih past, ki so v prodaji, vsebuje fluoride. Ugotovljeno je bilo, da fluoridne soli vplivajo na preventivo kariesa, ne pa na zmanjšanje vnetja dlesni. Zobno pasto nanesemo na ščetko v velikosti graha.
