Koliko bolnikov v Sloveniji predolgo čaka na operacije in preglede, ni več mogoče razbrati. Po zastoju na začetku leta, ki so ga na ministrstvu za zdravje pojasnjevali z dodatnim preverjanjem podatkov, so zamude pri objavah tudi tokrat večmesečne. V času, ko bodo poslanci odločali o denarju za dodatna zdravljenja, podatki o vrstah v zdravstvu javnosti niso dostopni.
NIJZ: Poročanje še premalo dosledno
Zadnje mesečno poročilo, ki so ga objavili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je zajelo začetek letošnjega aprila. Takrat so ugotavljali, da se je naraščanje števila čakajočih umirilo. Na prvi pregled je 1. aprila na primer čakalo 28.423 ljudi, 445 manj kot v enakem obdobju marca. Na 379 operacij in drugih zdravstvenih storitev, ki jih spremljajo na NIJZ, pa je nedopustno dolgo čakalo 30.106 ljudi oziroma 35 več kot mesec prej. S starejšimi podatki, ki so sloneli na sporočilih iz bolnišnic in ne na dejanskem naročanju bolnikov, te številke niso primerljive, so pojasnjevali.
Ob prehodu na nov način zbiranja podatkov so imeli do objavljanja poročil sprva zadržke na ministrstvu za zdravje, kjer so želeli razmere dodatno preveriti. Tokrat pa so nam na ministrstvu za zdravje pojasnili, da poročil NIJZ o čakalnih dobah za maj, junij in julij niso prejeli. Iz vladnega gradiva je sicer razvidno, da je sredi julija v kardiologiji in angiologiji čakalo 33.380 ljudi, od tega 13.930 predolgo. V ortopediji pa je čakalo 26.850 bolnikov, od tega 13.820 nedopustno dolgo. Na inštitutu, kjer so zadolženi za objavljanje širše slike, trenutne podatke o čakalnih vrstah označujejo za »nestabilne« in medsebojno neprimerljive. Kdaj bo znova mogoče spremljati, ali se podaljšujejo ali krajšajo, nismo izvedeli.
Na NIJZ napovedujejo le, da bodo podatki »stabilni«, ko bodo vsi izvajalci zdravljenj vključeni v elektronsko naročanje, hkrati pa bodo vanj sporočali točne številke o čakalnih dobah. »Opažamo, da se kakovost podatkov izboljšuje, medtem ko poročanje izvajalcev še ni optimalno,« so pristavili in spomnili, da so v drugih državah stabilnost sistema dosegli šele po daljši uporabi. Kljub vsemu zatrjujejo, da sam sistem eNaročanja deluje nemoteno. Podatki o čakalnih vrstah so po njihovem za zdaj težje primerljivi zato, ker se v elektronsko naročanje stalno vključujejo novi izvajalci zdravljenj.
Denarja ni dobro deliti na pamet
Dosedanji način spremljanja vrst bolnikov so na ministrstvu za zdravje uvedli, potem ko so v mandatu Dorijana Marušiča sprejeli pravilnik o najdaljših dopustnih čakalnih dobah. Ta dokument je bolnišnicam leta 2010 naložil uvrščanje v čakalne sezname glede na nujnost operacije ali pregleda pri posameznemu bolniku, določili pa so še, kdaj posameznik čaka predolgo. V mandatu Milojke Kolar Celarc so stopnjam »nujno« (bolnik mora na vrsto priti v 24 urah), »hitro« (v treh mesecih) in »redno« (v pol leta) dodali še stopnjo »zelo hitro«, ko bi morali bolnika na zdravljenje ali pregled sprejeti v dveh tednih.
Marušič ocenjuje, da vsak zastoj pri spremljanju števila predolgo čakajočih pomeni korak nazaj. »Ni jasno, kako bi lahko zdravstveni sistem upravljali brez podatkov o vrstah predolgo čakajočih. Težave tistih delov zdravstva, kjer ljudje čakajo dlje od dopustnega, je treba reševati prednostno. Na ta način ugotovimo, kakšne so potrebe.«
Po Marušičevem mnenju ni smiselno »čakati na zadnji vagon«, ko bodo prav vsi v zdravstvu vključeni v elektronsko naročanje in bo poročanje brezhibno. Za začetek bi bilo treba prečistiti čakalne sezname pri za bolnike posebej pomembnih zdravljenjih, predlaga. Tako bo lahko denar, ki ga bodo oblasti po različnih poteh usmerjale v dodatna zdravljenja, porabljen bolj smotrno. »Brez teh podatkov bo naslednja vlada pri krajšanju čakalnih dob tavala v popolni temi.«
