Sreda, 22. 11. 2017, 17.51
6 let, 5 mesecev
Najhujši obsojeni zločinci iz vojne v BiH
Mladić je kriv. Kdo vse je bil v Haagu še obtožen najhujših zločinov?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,38
1
Z današnjo obsodbo Ratka Mladića, bosanskega klavca, poveljnika vojske bosanskih Srbov, se počasi zaključuje poračun krvave vojne, ki je v Bosni in Hercegovini od leta 1992 do 1995 vzela sto tisoč življenj. Mladić je bil eden najhujših zločincev v bosanski moriji, a ne edini. Kdo vse je bil še obtožen najhujših zločinov?
Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu je obsodilo 17 ljudi, eden od pomembnejših krivcev za morijo, nekdanji jugoslovanski in srbski predsednik Slobodan Milošević, je med procesom umrl, nekaj sodb še ni dokončnih, nekaj postopkov še teče na sodiščih v BiH.
-
Dosmrtni zapor za Mladića ne bo zacelil ran na Balkanu #foto #video
-
"Življenje, v katerem si nisi želel, da pride naslednji dan"
-
"Bila sem v samici, ko se je Ratko Mladić sprehajal po hodniku" #video
-
Vprašanje je bilo le, katere njegove zločine bodo opredelil za genocid
Karadžić se je pritožil. Tudi Mladić se bo.
Nekaj obsojencev se je na sodbe pritožilo, med njimi Radovan Karadžić, pričakovati je tudi končno sodbo za nekdanjega šefa srbske varnostne službe Jovico Stanišića in njegovega namestnika Franka Simatovića Frenkija, ki sta odgovorna za vzpostavitev zloglasnih srbskih paravojaških enot, kot so Rdeče baretke in Škorpijoni. Oba sta bila maja 2013 oproščena, vendar sodba še ni dokončna. Na današnjo obsodbo se bo, kot so napovedali njegovi zagovorniki, pritožil tudi Mladić.
Genocid v Srebrenici je zahteval 8.000 življenj.
Za genocid obsojen tudi slovenski državljan
Zaradi sodelovanja v genocidu je bil na sodišču BiH leta 2012 na 35 let zapora obsojen tudi slovenski državljan Franc Kos. Kot priča obrambe je nato nastopil na sojenju Karadžiću v Haagu.
Hrvati izvajali etnično čiščenje
Za zločine med vojno v BiH pa je bila obsojena tudi šesterica Hrvatov, nekdanji visoki predstavniki samooklicane Herceg-Bosne so bili obsojeni na do 25 let zapora za zločine nad bošnjaškim prebivalstvom v BiH. Sodišče je ugotovilo tudi to, da je obstajal združen zločinski podvig pod vodstvom nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana.
Vojislav Šešelj se je izvlekel
Srbski radikalec Vojislav Šešelj je bil obtožen in oproščen vseh obtožb glede zločinov v BiH, so pa tam za najhujše zločine, gnane z idejo o veliki Srbiji, v BiH poskrbeli bosanski Srbi.
Srebrenica danes.
Visoke zaporne kazni izrekali tudi na sodišču v BiH
Na sodišču v BiH so bili zaradi najhujših zločinov med vojno v Bosni obsojeni Milenko Trifunović (33 let zapora), Brano Džinić (32 let zapora), Slobodan Jakovljević (28 let zapora), Branislav Medan (28 let zapora), Petar Mitrović (38 let zapora), Aleksandar Radovanović (32 let zapora) …
Haaško sodišče je Mladića, ki se je aretaciji izmikal dolgih 16 let in pred tribunalom pristal šele, ko so ga leta 2011 prijeli v Srbiji, obsodilo 22 let po nastanku zločinov. Zbrali smo nekaj najbolj izpostavljenih haaških obsojencev.
Ratko Mladić – dosmrtni zapor
Haaško sodišče je 22 let po koncu vojne v BiH razsodilo, da je nekdanji general Vojske Republike srbske (VRS) Ratko Mladić kriv po desetih od 11 točk obtožnice, tudi genocida v Srebrenici, in ga obsodilo na dosmrtni zapor. Več o tem.
Radovan Karadžić – 40 let zapora
Med vojno v BiH je bil predsednik Republike srbske, soustanovitelj nacionalistične Srbske demokratske stranke, ki si je prizadevala združitev s Srbijo. Po obtožbi na haaškem sodišču za vojne zločine se je od leta 1996 do 2008 uspešno izmikal oblastem, živel je pod imenom Dragan Dabić in se v Beogradu pa tudi na Dunaju v Avstriji ukvarjal z alternativno medicino.
Aretirali so ga 21. julija 2008 v Beogradu, 31. julija pa je že poslušal obtožnico pred haaškim tribunalom.
24. marca 2016 je bil spoznan za krivega za genocid, vojne zločine in zločin proti človečnosti. Obsojen je bil na 40 let zapora. Obsodba za genocid je temeljila na pokolu v Srebrenici, katerega cilj je bil ubiti "vsakega sposobnega moškega" v mestu in sistematično iztrebiti bosansko-muslimansko skupnost.
Obsojen je bil tudi za preganjanje, iztrebljanje, deportacijo, prisilno premestitev, etnično čiščenje in umor.
Slobodan Milošević – umrl med sojenjem
Srbski predsednik je bil obtožen sodelovanja pri genocidu v BiH, posebej v Bijeljini, Bosanskem Novem, Brčkem, Ključu, Kotorju Varošu, Prijedoru, Sanskem Mostu in Srebrenici. Obtožnico je haaško sodišče izdalo leta 1999, Milošević pa se je pred tribunalom znašel leta 2001. Temu so ga predale srbske oblasti, a šele po hudih pritiskih mednarodne skupnosti, na čelu z ZDA. Po izročitvi Miloševića, je Srbija dobila milijardo dolarjev mednarodne pomoči.
Sicer so srbske oblasti Miloševića aretirale 1. aprila 2001, po 36-urnem oboroženem soočenju med policisti in Miloševićevimi varnostniki pred njegovo vilo v Beogradu.
Milošević, ki je haaškim sodnikom med sojenjem zabrusil, da tega sodišča ne priznava, je umrl med sojenjem v zaporu marca leta 2006 naravne smrti.
Zdravko Tolimir – dosmrtni zapor
Bosanski Srb je bil pomočnik poveljnika za obveščevalno-varnostne zadeve v Vojski Republike srbske, odgovarjal pa je neposredno generalu Ratku Mladiću. Obsojen je bil za genocid. Med vojno v BiH je zahteval uporabo kemičnega orožja nad civilnim prebivalstvom, s čimer bi bošnjaške vojaške enote prisilil k predaji.
Po dveh letih bega je bil leta 2007 aretiran v Srbiji. Pred haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je bil obsojen na dosmrtni zapor zaradi genocida, napeljevanja genocidu, iztrebljanja, umora, preganjanja, etničnega čiščenja in prisilnega preseljevanja. Bil naj bi tudi eden glavnih organizatorjev mreže, ki je pomagala Mladiću pri skrivanju pred roko pravice.
Umrl je naravne smrti leta 2016 v zaporu Scheveningen na Nizozemskem.
Vujadin Popović – dosmrtni zapor
Danes 60-letni bosanski Srb je bil med vojno v BiH visoki častnik v Vojski Republike srbske, z drinskim korpusom je deloval tudi na območjih Srebrenice, Potočarjev, Bratunca in Zvornika. V Haagu je bil spoznan za krivega genocida, napeljevanja h genocidu in zločinov proti človečnosti. 30. januarja 2015 je bil obsojen na dosmrtni zapor.
Ljubiša Beara – dosmrtni zapor
Polkovnik v VRS Ljubiša Beara je bil zaradi vpletenosti v srebreniški pokol spoznan za krivega genocida, napeljevanja h genocidu in zločinov proti človečnosti: iztrebljanja in umorov, kar je tudi vojni zločin. Obsojen je na dosmrtno zaporno kazen.
Goran Jelišić – 40 let zapora
Bosanski Srb je priznal vpletenost v zločine proti človečnosti in vojne zločine, zanikal pa je vpletenost v genocid. Za slednje tožilci niso našli dovolj dokazov, obsodili so ga na 40 let zapora. V taborišču Luka in v Brčkem je mučil in "pogosto pobijal" zapornike, aretirali so ga pripadniki SFOR januarja 1998.
Milomir Stakić – 40 let zapora
Bosanski Srb je bil obsojen za zločine proti človečnosti: iztrebljanja, preganjanja, deportacije in umore, kršenja pravil in zakonov vojne, ne pa za genocid ali omogočanje genocida. Zaradi dokazanega preganjanja nesrbskega prebivalstva v BiH, muslimanov in bosanskih Hrvatov je bil sprva obsojen na dosmrtni zapor, po pritožbi pa so mu kazen znižali na 40 let ječe.
Radislav Krstić – 35 let zapora
Generalmajor Vojske Republike srbske je bil obsojen genocida v Srebrenici, bil je sploh prvi obsojenec pred haaškim tribunalom, sprva je dobil kazen 46 let ječe, po pritožbi, v kateri so mu priznali indirektno sodelovanje v pobojih muslimanov, je bila ta znižana na 35 let. Prestaja jo v zaporu v Angliji.
Drago Nikolić – 35 let zapora
Polkovnik v zvorniški brigadi VRS je bil spoznan za krivega pomoči in omogočanja genocida in zločinov proti človečnosti v BiH. Bosanski Srb je bil tesen sodelavec Ljubiša Beare in Vujadina Popovića, organiziral je usmrtitve zapornikov, obtožnica ga je bremenila tudi sodelovanja v pokolu v Srebrenici, haaškemu sodišču se je leta 2005 predal sam.
Momčilo Krajišnik – 20 let zapora
Politik iz Republike srbske je bil soustanovitelj nacionalistične Srbske demokratske stranke, v Haagu je bil obsojen zločinov proti človečnosti: iztrebljanja, umorov, preganjanja, deportacij in nasilnega preseljevanja. Sprva je bil obsojen na 27 let zapora, pozneje so iz obtožnice umaknili umor in iztrebljanje ter mu zaporno kazen znižali na 20 let.
Sodba je izzvala ogorčenje med sorodniki žrtev vojne v BiH, Krajišnikova vloga pri zločinih nad nesrbskim prebivalstvom v BiH je bila po njihovem mnenju ključna, to, da ni bil obtožen sodelovanja v genocidu in etničnem čiščenju, pa "težko razumljivo". Leta 2013 je bil predčasno izpuščen in se je vrnil v Republiko srbsko.
Momir Nikolić – 20 let zapora
Ta bosanski Srb je bil spoznan za krivega omogočanja in sodelovanja pri genocidu in zločinov proti človeštvu. Bil je častnik VRS in je sodeloval v zločinskih akcijah, ki so julija leta 1995 pripeljale do genocida v Srebrenici.
Radivoje Miletić – 18 let zapora
Bosanski Srb je bil spoznan krivega v dveh točkah zločina proti človečnosti, nehumanih dejanj in umora. Sodeloval je pri prisilnem premeščanju bosanskih muslimanov, ki so prečkali reko Drino in bežali iz Žepe. Njegova kazen 19 let zapora je bila po pritožbi znižana na 18 let zapora.
Ljubomir Borovčanin – 17 let zapora
Bosanski Srb je bil spoznan za krivega pri sodelovanju v zločinu proti človečnosti: iztrebljanja, preganjanja, nečloveška dejanja (prisilna premestitev) in umor (tudi vojni zločin). Obsojen je bil na 17 let zapora.
Milan Gvero (spodaj levo ), Ljubomir Borovčanin (zgoraj levo), Vinko Pandurević (spodaj desno) in Radivoje Miletić (desno).
Dragan Obrenović – 17 let zapora
Srb je bil spoznan za krivega sodelovanja pri genocidu, iztrebljanja, preganjanja in dveh umorov. S sodiščem je sklenil sporazum o priznanju krivde, zaradi pričanja proti soobtoženim v zvezi s pokolom v Srebrenici pa si je tudi skrajšal kazen. Decembra 2003 je bil obsojen na 17 let zapora, z odštetimi 969 dnevi, ki jih je v zaporu dotlej že preživel. Trenutno prestaja kazen na Norveškem in bo upravičen do izpustitve aprila 2018.
Vidoje Blagojević – 15 let zapora
Vidoje Blagojević je nekdanji poveljnik Bratunačke brigade VRS. Oproščen je bil obtožb o iztrebljanju in zločinih proti človečnosti, obsojen pa napeljevanja h genocidu ter pomoči in podpiranja genocida. Obsojen je bil na 18 let zapora, po pritožbi na 15 let, ki jih prestaja v zaporu.
Vinko Pandurević – 13 let zapora
Bosanski Srb je bil spoznan za krivega omogočanja in sodelovanja v kršitvah zakonov ali vojnih pravil in zločinov proti človečnosti.
Biljana Plavšić – 11 let zapora
Nekdanja predsednica Republike srbske je bila spoznana za krivo genocida, zločinov proti človeštvu in vojnih zločinov. Obtožnica jo je bremenila dveh očitkov o genocidu, petih očitkov zločinov proti človečnosti in enega vojnega zločina. 10. januarja 2001 se je prostovoljno predala haaškemu sodišču. Svoja dejanja je priznala in jih obžalovala, obsojena je bila na 11 let zapora in kazen začela prestajati 26. junija 2003. Po šestih let zapora v Hinsebergu in Örebroju na Švedskem je bila 27. oktobra 2009 izpuščena.
1