Tokratni Ljubljanski maraton bo med drugim tudi zadnji tek naše najbolj trdožive tekačice, 86-letne Helene Žigon, ki se lahko pohvali s 70-letno tekaško kariero, med drugim je tekla tudi po Mont Blancu, in končno izdala tudi svojo biografijo z naslovom Bela dama.
V knjigi boste našli motivacijo za tek na dolge proge in dokaz, da je vse mogoče, če sta volja in upanje. Nekaj nasvetov naših naj tekačev o tem, kako se pripraviti na maraton.
Sistematičen trening in psihična priprava
Primož Kobe in Žana Jereb sta naša najhitrejša olimpijska maratonca in se s tekom ukvarjata profesionalno, nekdanji smučarski as Jure Košir je zadnja leta rekreativni tekač, ki je v Berlinu letos odtekel svoj prvi maraton, publicist, urednik, založnik in podjetnik Samo Rugelj, mladinski pisatelj in medijski 'multipraktik' Žiga X Gombač, (proti)vojni poročevalec Boštjan Videmšek pa so ljubitelji teka, ki so letos pretekli Zion Ultras, enega tehnično najzahtevnejših ultramaratonov (100 kilometrov) na svetu s traso skozi puščavo ameriške države Utah.
Če je za Videmška maraton »stvar treninga«, za Gombača »intimna izkušnja na zasebnem nebu občutij, projekcij in spoznanj, ki postanejo intenzivnejša z vsakim pretečenim korakom po mejniku 42 kilometrov«, je za Kobeta maratonska preizkušnja dokaz, da je sposoben dosegati najtežje cilje v življenju. Vsi pa so se strinjali, da je psihična priprava na maraton zelo pomembna. Le psihično močan maratonec bo tekel nad svojimi sposobnostmi in ob prvi krizi ne bo odstopil. Ključno je, da se sami pri sebi odločimo, da bomo maraton pretekli, med tekom poskušamo telo čim bolj sprostiti, ne tečemo prehitro, še posebej ne na začetku, in skušamo svojo tempo tudi držati.
Tudi Rugelj stavi na sistematične priprave in razbijanje mita, da je maraton misterij za rekreativne tekače. »Če je človek zdrav in vsaj približno športno aktiven, je od tega, da preteče maraton, oddaljen zgolj kakšne štiri mesece. Seveda pa se mora v tem času vsaj približno sistematično pripraviti nanj.« Posebne priprave za berlinski maraton je imel tudi Jure Košir, te so se začele že januarja in to zelo premišljeno. »Ker moje mišice niso tekaške, sem moral začeti povsem od začetka. Prestrukturiral sem telo, izgubil 15 kilogramov mišične mase, se pa zdaj zato počutim veliko bolje.« Nekdanji smučar si je zadal cilj, da pri 42 letih preteče 42 kilometrov, kar mu je tudi uspelo.
Ni vse le trening
Poleg udeleževanja na tekmovanjih Kobe vodi tudi tekaške skupine in je ves čas v stiku z rekreativnimi tekači, zato dobro pozna njihove težave. »Rekreativci veliko časa posvečajo treningu, manj pa regeneraciji, še posebej tik pred pomembnimi tekmovanji. Prav tako ne bi smeli pozabiti, kako pomemben je spanec. Sam spim vsaj osem ur, v času najtežjih obremenitev pa tudi po deset ur,« pravi maratonec, ki vsakemu tekaču priporoča, da svoj prvi maraton odteče doma, na znanem terenu in brez dodatnega stresa zaradi potovanja. Optimalno razmerje med tekom in počitkom je 2:1, kar pomeni, da če so vaši intervali treninga dolgi uro, bi morali okrevati okoli 30 minut. Kobe opozarja, da je treba biti na zadnjih tekih pred maratonom še posebno pazljiv, da ne pride do poškodbe, to velja še posebej za moške, ki gredo radi čez svojo mejo. Paziti se je treba tudi prehladov, ki so značilni za oktober in oslabijo telo. Olimpijki Jerebovi žal zmanjkuje časa za počitek, saj poleg težaških treningov še vedno hodi v službo. Njen dan se začne že ob 5. uri zjutraj, ko je čas za lažji jutranji trening, nadaljuje z normalnim osemurnim delovnikom v službi, popoldan pa jo čaka še bolj naporen trening, za spanje, ki je njena edina regeneracija, ji ostane le osem, največ devet ur.
Palačinke z nutelo ja, energijski geli ne
Tako kot v vseh športnih disciplinah je tudi pri teku prehrana eden ključnih dejavnikov uspeha. Morda res uravnotežena, zdrava in športu primerna prehrana še ne bo zagotovila uspeha, bo pa zato nezdrava in neprimerna prehrana onemogočila izkoristek vašega potenciala. Kobe: »Če ne veste, kaj je najbolje za vas, poskusite z več dietami, dokler ne najdete prave.« Če Jerebova zadnje leto prisega na dieto z manj ogljikovimi hidrati, Rugelj ostaja zvest paleo dieti, Videmšek kot zaprisežen vegetarijanec potrebuje (celo intravenozno) dodatke železa in z Gombačem (delni vegetarijanec) nikakor ne moreta pozabiti tortilj z nutello, Kobe daje prednost domači hrani in mu je žal, da žena ni več na porodniški (leto njegovih najboljših rezultatov), je lahko Košir še toliko bolj zadovoljen z ženino kuhinjo.
Tudi energijskih gelov se poslužujejo le v skrajnem primeru, saj dajo dodatno energijo le za kratek čas. »Pri maratonu je to morda še smiselno,« komentira Rugelj, »pri ultramaratonu pa te lahko stanje, ki ga občutiš pod vplivom gela, zavede in nekaj kilometrov tečeš prek zmožnosti. Ko gel popusti, pa te čaka še 70 težkih kilometrov.«
