Ribiče v enem letu štirikrat okradli

ČRNOMELJ – »Vsak dan pridem k ribniku in moram priznati, da že kar s strahom pogledam proti ribiškemu domu, ali so bili vlomilci spet na delu,« pravi Damir Žubčič, upravnik ribiškega doma pri ribniku Mlaka. Negotovost je upravičena: v zadnjem letu so nepridipravi dom obiskali kar trikrat in že z vlomi povzročili veliko škode.

Tudi pred enim tednom so vlomili, izginili so motorna žaga, prenosni računalnik, fotoaparat, tiskalnik, pa dva zaboja piva, dva litra pelinkovca, borovničke,... Škode je bilo za tri tisoč evrov. »Čez dan je vsak dan kdo tu, dan pred vlomom smo kot običajno končali ob osmih zvečer in vse zaklenili. Naslednjega jutra je k domu prišel član, ki dela kamnit most, in videl odprta vrata. Da jih je nekdo s silo odprl, je bilo takoj očitno, saj je bil podboj razbit in na tleh,« je dodal Boštjan Domitrovič, predsednik Ribiške družine Črnomelj, družine z več kot stoletno tradicijo, ki združuje približno 140 članov, med njimi je precej mladih.

Po stari žagi ukradli še novo

Tatovi so odnesli tudi čisto novo motorno žago. Staro so jim ukradli pri drugem vlomu, zavarovalnica je plačala novo, a ribiči te, ki so jo kupili julija, niti preizkusili niso, pa je spet dobila noge. Prvič so v omenjeni dom vlomili pred enim letom, drugič spomladi, so jih pa neznanci nekaj prej sredi noči obiskali tudi na sedežu društva, v pisarni v Črnomlju, tam so ukradli računalnik, fotoaparat in svetilko. So pa na kraju zločina pozabili kladivo. »Zanimivo, da vlomilci kradejo selektivno, tokrat na primer niso odnesli kosilnice na laks, so pa ukradli sekiro. Tudi škatlo z orodjem so pustili in še kaj vrednejšega,« je razmišljal Domitrovič. In poudaril še eno dejstvo: kadar je bilo vlomljeno v ribiški dom, so bili vlomilci na delu še kje drugje. Trije ali štirje vlomi so se zgodili v tistih nočeh, ko je bil tarča njihov dom.

Ribiški dom, ki se uradno imenuje izobraževalno-raziskovalni in promocijski objekt, je pred štirimi leti z nepovratnim evropskim denarjem zrasel le lučaj od Črnomlja v neposredni bližini nekdanjega rudnika rjavega premoga Kanižarica v industrijski coni TRIS Kanižarica. »Prej je bila to rudniška kadunja, močvirnat teren, rudnik je na tem kraju naredil izkop in tu je nastal ribnik Mlaka,« opiše okolico doma Boštjan Domitrovič.

Vzeli kredit

Ribiči so s kreditom, ki jih bo bremenil še nekaj let, kupili štiri hektarje veliko zemljišče, en del je biotop, ki nastaja s pomočjo Zavoda za varstvo narave, kar pomeni, da se bo v tem zavarovanem habitatu številnih živalskih vrst narava razvijala in propadala po svoje. Po tem zemljišču teče tudi potok, ki priteče v ribnik. Pravzaprav se vanj stekajo vode z vseh koncev, in ker je zemlja ilovnata, je nastal ličen ribnik, v katerega so naselili krape. »Zaradi ilovnate zemlje tu ni veliko hrane, zato moramo ribe hraniti, vlagamo pa jih v ribnik, saj je naravnega prirastka malo, kakšna tona rib je v vodi,« doda Žubčič, medtem ko jih krmi in hitro pobirajo brikete. »Največ je takšnih od treh do petih kilogramov, so pa tudi večji, celo 20-kilogramski krapi,« doda. A pravila so jasna, ribič, ki ujame krapa, težkega do pet kilogramov, ga lahko odkupi, kar je večjega, pa je treba vrniti v vodo.

»Letos je na to območje prvič prišel belorepi orel, ki je redka ptica,« zadovoljno pove Domitrovič in doda, da so ob jezeru urejene opazovalnice za živali in tudi učna pot, zato sem ne prihajajo le ribiči, ampak tudi šolarji, malčki iz vrtcev, prijetno urejena okolica pa je še kako primerna za različne piknike, ribiške tabore, slavja in druga srečanja, prostor je torej namenjen širši javnosti. Je pa ribnik vse bolj znan med tistimi, ki radi namočijo trnek. Prihajajo iz različnih koncev naše države, tudi s Hrvaške.

A zdaj jim dneve grenijo vlomilci. »Poslušam očitke, kaj se dogaja, da kar naprej vlamljajo. Kdo je na delu, ne morem reči, tu mora svoje narediti policija, vsekakor pa bomo v kratkem poskrbeli za videonadzor,« je zagotovil Domitrovič in dodal, da ribiška družina zelo dobro sodeluje tako z občino in komunalo kot policijo. Prej ali slej bo namreč širše območje dobilo zaokroženo podobo, turistično točko. »Nekoč bo tu črnomaljski Tivoli,« se nasmehne Žubčič.