Ljubljana – Drevi bo Madrid prizorišče prvega evroligaškega »clasica« v sezoni med domačim Realom in Barcelono. Toda še večje vprašanje je, kaj se bo dogajalo pred revanšo istih moštev v Kataloniji. Na sporedu bo namreč 23. februarja, torej v terminu reprezentančnih kvalifikacij za SP 2019. Istega dne bo denimo Slovenija gostovala v Črni gori.
Skupščina evrolige je pred dnevi resda napovedala, da bo predlagala nov tekmovalni koledar, ki bi tudi košarkarjem iz elitnega klubskega tekmovanja na stari celini omogočil igranje v državnem dresu. Na včerajšnjem sestanku v Barceloni pa so bili navzoči tudi zastopniki osmih nacionalnih in regionalnih lig, ki skupaj zajemajo 17 držav: Francijo, Italijo, Litvo, Nemčijo, Poljsko, Španijo prek lige ABA še Slovenijo, BiH, Črno goro, Hrvaško, Makedonijo, Srbijo, prek lige VTB pa tudi Belorusijo, Estonijo, Kazahstan, Latvijo in Rusijo. Pripravili so predlog, ki ga bodo do konca meseca posredovali mednarodni zvezi FIBA. Po njem bi bili košarkarji na voljo reprezentancam šest tednov na leto. Načelo naj bi obveljalo tudi ob predvideni razširitvi evrolige s 16 moštev na 18, o kateri bodo razpravljali marca ali aprila prihodnje leto.
Generalni sekretar FIBA Patrick Baumann med čakanjem na pobudo iz nasprotnega tabora in morebitni sestanek s predsednikom Jordijem Bertomeujem, do katerega bi lahko prišlo januarja, ne skriva skepse. Po vesteh s sedeža zveze v švicarskem Miesu napovedanemu kompromisnemu predlogu sploh ne bodo namenili pozornosti, če bo predvideval zamik februarskega kvalifikacijskega »okna« za SP, Kot pravijo, reprezentančni kolesar za sezono 2017/18 ne dopušča sprememb, pogovarjali bi se lahko le o posegih v spored drugega kroga kvalifikacij v obdobju 2018/19. Seveda pod pogojem, da se bodo evroliga in njeni klubi odpovedali vsem pogodbenim oviram in pritiskom na košarkarje, ki želijo braniti barve svojih domovin.
Prihajalo je namreč celo do takšnih nesmislov, da so evroligaška moštva nekaterim igralcem prižgala zeleno luč za igranje v reprezentancah, drugim pa ne, kar postavlja pod vprašaj regularnost kvalifikacij. V nekaterih državah, predvsem Rusiji in Turčiji, se medtem stopnjuje pritisk oblasti na klube, v drugih pa upoštevajo, da se politika ne sme vmešavati v šport, kar jim znova prinaša neenakovreden položaj. Med čakanjem na mnenje evropske komisije o mučni košarkarski vojni pa so pri evroligi z zadovoljstvom sprejeli razsodbo komisije v primeru Mednarodne drsalne zveze ISU, da ne sme omejevati tekmovalcev, ki želijo nastopati zunaj njenega okrilja. Zato pričakujejo podobno svobodo brez groženj in sankcij tudi za košarkarje, trenerje, sodnike, klube in nacionalne zveze pod streho FIBA.
Večjo besedo bi kajpada morali imeti tudi »neposredni proizvajalci« in pobudi za oblikovanje združenja evroligaških košarkarjev se je dejavno priključil Boštjan Nachbar. Prvi postaji nekdanjega slovenskega asa v vlogi neuradnega ambasadorja sta bila Maccabi in Olympiakos,