Zmagoslavje nove generacije
Najvišja priznanja Festivala Borštnikovo srečanje predstavam 6, Skupaj in Naš razred
Odpri galerijo
Velika Borštnikova nagrada za najboljšo uprizoritev predstavi 6 v režiji Žige Divjaka Foto Matej Povše
Predstava 6 v režiji Žige Divjaka je dobitnica velike Borštnikove nagrade za najboljšo uprizoritev. Slavila sta še Marko Mandić in Leja Jurišić, ki sta za predstavo Skupaj prejela nagrado žirije ter nagrado društva gledaliških kritikov in teatrologov, ter avtorji predstave Naš razred z nagrado režiserki Nini Rajić Kranjac in igralskemu kolektivu.
Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali Goran Ferčec, Simona Hamer, Marko Sosič ter Nika Arhar kot predsednica, letošnjih deset uprizoritev v tekmovalnem programu po izboru selektorice Zale Dobovšek v marsičem izstopa. Prvič doslej je festival v tolikšni meri udejanjil naravo srečanja kot sobivanja repertoarnih gledališč in neinstitucionalnih producentov, poleg osrednjih ljubljanskih institucij in kranjskega gledališča, ki so na odrih Borštnikovega srečanja tako rekoč stalni gostje, so si ogledali tudi tri nevladne produkcije, kakršne se v obstoječem formatu znotraj javnih zavodov verjetno ne bi mogle realizirati, ter tri koprodukcije, ki tudi zaradi povezovanja institucionalnega in nevladnega zmorejo uresničiti idejno, izvedbeno in produkcijsko ambicioznost.
»Ob širokem naboru raznolikih uprizoritvenih form, ustvarjalnih pristopov, produkcijskih modelov, režijskih principov in estetik je ena izmed osrednjih ter najizrazitejših tendenc letošnjega programa vprašanje skupnega, in sicer v tematskem, izraznem in ustvarjalnem smislu. Postulat skupnosti je presenetljivo odmeval v vsaki uprizoritvi letošnjega tekmovalnega izbora, skozi zasebne perspektive ali v širšem družbenem planu, z obravnavo sovraštva in fašizmov, obračunavanja in dekonstrukcije utopij. Še posebej se vprašanje skupnega manifestira in afirmira v nekaterih uprizoritvenih postopkih in oblikah, ki se premišljeno odmikajo od samoumevnosti tradicije klasičnega dramskega gledališča ter utečenih struktur ustvarjalnega procesa,« so ocenili člani žirije.
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev so podelili predstavi 6 v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. »V komorni situaciji ter s sugestivnim gledališkim jezikom predstava hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred »drugim«, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope«, so člani žirije utemeljili izbor.
Šesturni performans Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića v koprodukciji Pekinpaha, Vie Negativa in Centra urbane kulture Kino Šiška »z zasnovo in izvedbo zastavlja temeljna vprašanja vsakršne gledališke situacije ter jih preverja v koncentriranem in intenzivnem odrskem bivanju. Protagonista razpirata neskončne pokrajine čustvenih, čutnih, ironičnih in kritičnih valovanj ter v poetičnem in obenem krvavem jeziku telesa poustvarita intenzivno izkušnjo, ki seže globoko v našo zavest«, so poudarili člani žirije, gledališki kritiki pa zapisali, da performerja »dogodek iztrgata iz vsakodnevne temporalnosti, sestavljene iz kratkotrajnih pozornosti, in razvijeta razburljiv ter nepredvidljiv dialog, ki učinkuje intimno, a obenem razpira tudi premislek družbenih implikacij fenomena biti skupaj.
Predstava Naš razred v produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana je prejela nagrado za najboljšo režijo ter za igralski kolektiv. Režiserka Nina Rajić Kranjac se je režije vsebinsko in strukturno kompleksne dramske epopeje po mnenju žirije lotila suvereno, drzno in celostno, s prepletanjem in plastenjem uprizoritvenih postopkov je ustvarila svojstven odrski jezik, ki se lucidno posveča tako velikemu planu kot najmanjšemu detajlu, osrednji fokus njene režijske poetike ostaja igralski korpus, iz katerega je iztisnila kolikor se da.
Poleg igralcev tega projekta so nagrado za igro prejeli še Uroš Kaurin in Vito Weis za vlogi v predstavi Heroj 2.0 – predstava vseh predstav v koprodukciji KUD Moment in Zavoda En-Knap, Matej Puc za vlogo v predstavi Sen kresne noči v produkciji MGL ter Aljaž Jovanović za vlogo v predstavi Visoška kronika v produkciji SNG Drama Ljubljana, medtem ko je nagrada za mlado igralko pripadla Tamari Avguštin za vlogo v predstavi Visoška kronika v produkciji SNG Drama Ljubljana. Žirija je podelila še nagrado za dramaturgijo, in sicer Maticu Starini za dramaturgijo predstav Visoška kronika in Sen kresne noči, obe predstavi ter projekt Naš razred so dobili tudi nagrado za glasbo, katere avtor je Branko Rožman, Sen kresne noči pa še Borštnikovo nagrado za scenografijo Branka Hojnika.
Festival se je sinoči končal z izjemno predstavo Radost italijanskega gledališkega ustvarjalca Pippa Delbona ter slovesnostjo, na kateri so ob ostalih nagradah podelili še Borštnikov prstan, najvišje igralsko priznanje za življenjsko delo. Nataknil si ga je igralec Janez Škof, ki je po mnenju žirije v karieri zasnoval številne antologijske like, ob tem pa ohranja in nadgrajuje svežino svojega igralskega izraza ter je kot igralec še zmeraj radoveden, iskateljski in igriv.
Po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali Goran Ferčec, Simona Hamer, Marko Sosič ter Nika Arhar kot predsednica, letošnjih deset uprizoritev v tekmovalnem programu po izboru selektorice Zale Dobovšek v marsičem izstopa. Prvič doslej je festival v tolikšni meri udejanjil naravo srečanja kot sobivanja repertoarnih gledališč in neinstitucionalnih producentov, poleg osrednjih ljubljanskih institucij in kranjskega gledališča, ki so na odrih Borštnikovega srečanja tako rekoč stalni gostje, so si ogledali tudi tri nevladne produkcije, kakršne se v obstoječem formatu znotraj javnih zavodov verjetno ne bi mogle realizirati, ter tri koprodukcije, ki tudi zaradi povezovanja institucionalnega in nevladnega zmorejo uresničiti idejno, izvedbeno in produkcijsko ambicioznost.
»Ob širokem naboru raznolikih uprizoritvenih form, ustvarjalnih pristopov, produkcijskih modelov, režijskih principov in estetik je ena izmed osrednjih ter najizrazitejših tendenc letošnjega programa vprašanje skupnega, in sicer v tematskem, izraznem in ustvarjalnem smislu. Postulat skupnosti je presenetljivo odmeval v vsaki uprizoritvi letošnjega tekmovalnega izbora, skozi zasebne perspektive ali v širšem družbenem planu, z obravnavo sovraštva in fašizmov, obračunavanja in dekonstrukcije utopij. Še posebej se vprašanje skupnega manifestira in afirmira v nekaterih uprizoritvenih postopkih in oblikah, ki se premišljeno odmikajo od samoumevnosti tradicije klasičnega dramskega gledališča ter utečenih struktur ustvarjalnega procesa,« so ocenili člani žirije.
Sugestivni gledališki jezik
Veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo uprizoritev so podelili predstavi 6 v režiji Žige Divjaka in koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča ter Maske Ljubljana. »V komorni situaciji ter s sugestivnim gledališkim jezikom predstava hrabro razkrije anatomijo dehumanizirane sodobnosti in njenih iracionalnih družbenih predsodkov. Uprizoritev brezšivno združuje dokumentarno in fiktivno gradivo, ki ga avtorska ekipa vzpostavlja v dialogu kontrastov o strahu pred »drugim«, ob čemer dobi občinstvo srhljiv vpogled v tiho družbeno vojno, ki se odvija v srcu Evrope«, so člani žirije utemeljili izbor.
Šesturni performans Skupaj Leje Jurišić in Marka Mandića v koprodukciji Pekinpaha, Vie Negativa in Centra urbane kulture Kino Šiška »z zasnovo in izvedbo zastavlja temeljna vprašanja vsakršne gledališke situacije ter jih preverja v koncentriranem in intenzivnem odrskem bivanju. Protagonista razpirata neskončne pokrajine čustvenih, čutnih, ironičnih in kritičnih valovanj ter v poetičnem in obenem krvavem jeziku telesa poustvarita intenzivno izkušnjo, ki seže globoko v našo zavest«, so poudarili člani žirije, gledališki kritiki pa zapisali, da performerja »dogodek iztrgata iz vsakodnevne temporalnosti, sestavljene iz kratkotrajnih pozornosti, in razvijeta razburljiv ter nepredvidljiv dialog, ki učinkuje intimno, a obenem razpira tudi premislek družbenih implikacij fenomena biti skupaj.
Svojstven odrski jezik
Predstava Naš razred v produkciji Prešernovega gledališča Kranj, Mestnega gledališča Ptuj in Mini teatra Ljubljana je prejela nagrado za najboljšo režijo ter za igralski kolektiv. Režiserka Nina Rajić Kranjac se je režije vsebinsko in strukturno kompleksne dramske epopeje po mnenju žirije lotila suvereno, drzno in celostno, s prepletanjem in plastenjem uprizoritvenih postopkov je ustvarila svojstven odrski jezik, ki se lucidno posveča tako velikemu planu kot najmanjšemu detajlu, osrednji fokus njene režijske poetike ostaja igralski korpus, iz katerega je iztisnila kolikor se da.
Poleg igralcev tega projekta so nagrado za igro prejeli še Uroš Kaurin in Vito Weis za vlogi v predstavi Heroj 2.0 – predstava vseh predstav v koprodukciji KUD Moment in Zavoda En-Knap, Matej Puc za vlogo v predstavi Sen kresne noči v produkciji MGL ter Aljaž Jovanović za vlogo v predstavi Visoška kronika v produkciji SNG Drama Ljubljana, medtem ko je nagrada za mlado igralko pripadla Tamari Avguštin za vlogo v predstavi Visoška kronika v produkciji SNG Drama Ljubljana. Žirija je podelila še nagrado za dramaturgijo, in sicer Maticu Starini za dramaturgijo predstav Visoška kronika in Sen kresne noči, obe predstavi ter projekt Naš razred so dobili tudi nagrado za glasbo, katere avtor je Branko Rožman, Sen kresne noči pa še Borštnikovo nagrado za scenografijo Branka Hojnika.
Festival se je sinoči končal z izjemno predstavo Radost italijanskega gledališkega ustvarjalca Pippa Delbona ter slovesnostjo, na kateri so ob ostalih nagradah podelili še Borštnikov prstan, najvišje igralsko priznanje za življenjsko delo. Nataknil si ga je igralec Janez Škof, ki je po mnenju žirije v karieri zasnoval številne antologijske like, ob tem pa ohranja in nadgrajuje svežino svojega igralskega izraza ter je kot igralec še zmeraj radoveden, iskateljski in igriv.
