Američanka, ki so ji policisti z več kot 15 streli pokončali leto dni starega psa, je vložila tožbo proti mestni občini, veterinarju in policistoma. Trdi, da so ji bile kršene človekove pravice, pa tudi njena ustavna pravica do nedotakljivosti, opisana v četrtem amandmaju ameriške ustave. Ta pravi, da je vsakršen nesmiseln in neutemeljen zaseg in/ali pregled stanovanja in/ali osebne lastnine nedovoljen.
Nekega jutra pred več meseci je njen dedek, ki menda trpi za demenco, pomotoma pustil psa, mešanca z labradorcem, pred hišo. Pes ni bil privezan, in ko je v nekem trenutku začel glasno lajati, so sosedje poklicali policijo. Vse, kar se je zgodilo, je posnela njihova kamera, nameščena na armaturni plošči. Še preden sta policista izstopila iz avtomobila, je enega od njiju slišati: »Ustrelil ga bom, kaj pa naj. Ne maram psov.«
Dedek ni vedel, čigav je pes
Policista sta se nato dalj časa pogovarjala, kako bi štirinožca obvladala, pri čemer se prvi ni dal prepričati in je vztrajal, da ga bo ustrelil. Kljub temu sta najprej pozvonila na vrata dedka in ga povprašala, čigav je pes. Nesrečni starec, očitno povsem v svojem svetu, je odgovoril, da tega ne ve. »Če pes ni vaš, vam je torej vseeno, če ga ustrelim,« mu je nato zabrusil policist in v psa izstrelil tri krogle. Njegov kolega je protestiral, a kmalu sta se zaslišala še četrti strel in pasje cviljenje. Na kraj incidenta je nato prišel veterinar in še živega psa zvlekel v svoj avto.
Kaj se je dogajalo po tem, policijska kamera ni ujela, je pa ravnanje razkrila obdukcija. Ugotovili so namreč, da je imel pes v trupu kar 15 nabojev, ne le štiri, kar po mnenju odvetnikov pomeni le to, da se je policist nad psom izživljal še po tem, ko ga je prevzel veterinar. Policist, ki je streljal, je bil sankcioniran z enomesečnim neplačanim odpustom, drugega pa je doletel le opomin.
