Le nekaj dni po tistem, ko se je nemška kanclerka Angela Merkel v evropskem parlamentu goreče zavzela za Evropsko unijo, je nemško-francoski vlak spet zarohnel. Nemčija in Francija sta se namreč uskladili o predlogu vzpostavitve posebnega proračuna za dodatno stabilizacijo evrskega območja. Včeraj sta ga že predstavili na izrednem zasedanju finančnih ministrov, kjer so države članice poskušale doreči obseg finančnih reform, ki naj bi jih na decembrskem vrhu potrdili evropski voditelji.
O proračunu za evrsko območje, torej za 19 držav članic, se je govorilo že lep čas. Vendar zamisel ni bila uradno nikoli položena na odločevalsko mizo – vse do včeraj, ko sta s predlogom prišla na dan francoski minister za finance Bruno Le Maire in njegov nemški kolega Olaf Scholz. »Pred letom dni za evrsko območje nismo mogli uporabiti še niti besede proračun,« je nasprotovanje držav članic nazorno predstavil minister Le Maire. Države so namreč imele številne pomisleke o smiselnosti tovrstnega novega proračuna za evrsko območje. Za nekatere je predstavljal še en element pri vzpostavitvi Evrope dveh hitrosti. Naslednji pomislek je bil, da bi proračun za evrsko območje lahko pomenil delno podvajanje z večletnim evropskim proračunom. Poleg tega mu države niso bile naklonjene, ker bi zanj morale najti nove vire financiranja.
Vse podrobnosti proračuna še niso določene
Toda v končnici sprejemanja reform evropske monetarne unije se je očitno zadržanost do proračuna za evrsko območje zmanjšala. Včeraj po zagotovilih francosko-nemškega dvojca noben finančni minister ni nasprotoval novo-stari zamisli, o kateri je pred letom dni v svoji viziji Evrope prvič spregovoril francoski predsednik Emmanuel Macron. »Zdaj vsi razumemo, da se območje evra v svoji trenutni obliki ne more upreti vsem gospodarskim krizam. Močnejše evrsko območje je osnova za močnejše gospodarstvo,« je dejal Le Maire.
Vsem zadržkom držav članic navkljub sta se Nemčija in Francija domislili nove rešitve: proračun za evrsko območje naj bi bil del večletnega evropskega proračuna. Podrobnosti proračuna, ki naj bi začel veljati leta 2021 sočasno z novo sedemletno finančno perspektivo, bo treba še doreči. Njegov temeljni namen pa je znan: s sofinanciranjem investicij, raziskav, razvoja, inovacij in človeškega kapitala v državah članicah naj bi zmanjšali razlike v evrskem območju in zagotovili njegovo večjo konkurenčnost.
Nedorečena ostaja še stabilizacijska funkcija tega proračuna, če bi posamezne članice doleteli asimetrični šoki v primerjavi s preostankom evrskega območja. V igri je več različic stabilizacijske funkcije, Pariz in Berlin jih še preučujeta. O uvedbi in obsegu tega proračuna naj bi odločile vse države članice, o porabi sredstev pa bodo pozneje imele glavno besedo zgolj članice območja evra. Vsaj za zdaj se omenja zelo skromen obseg tega morebitnega novega proračuna – od 20 do 25 milijard evrov. V primerjavi s sedemletnim proračunom za vso Evropsko unijo, ki presega 1000 milijard evrov, je to precej majhna vsota.
Države bodo določile programe
Finančni ministri so kolega nemško-francosega dvojca včeraj največkrat vprašali, kaj bo dodana vrednost tega proračuna v primerjavi z že obstoječimi viri financiranja iz evropskega proračuna (Obzorje 2020, strukturni skladi). Le Maire je izpostavil, da bodo države članice lahko razvijale svoje programe za zmanjševanje razlik z drugimi državami območja evra, za kar bodo prejele sofinanciranje iz proračuna. Minister Scholz je k temu dodal še politično dimenzijo. Kot je opozoril, bo po izstopu Velike Britanije iz EU 85 odstotkov evropskega BDP proizvedenega v valuti evro. »Nekaj je treba storiti, da razvijemo območje evra naprej. Sprejetje evrskega proračuna bo pripomoglo tudi k razvoju vse EU,« je menil Scholz.
O proračunu za območje evra bodo finančni ministri ponovno razpravljali decembra, ko naj bi pred zasedanjem evropskih voditeljev potrdili paket reform za evropsko monetarno unijo. Med drugim se obeta potrditev bančne unije in okrepljena vloga Evropskega stabilizacijskega mehanizma (ESM). »Od 90 do 95 odstotkov dela je že opravljenega. Sprejetje reform bo dobro znamenje, da Evropa zmore rešiti svoje težave,« je v pričakovanju decembrskega srečanja dejal Scholz.
