Tiskane izdaje
Koper – Še pred izredno skupščino delničarjev Luke Koper bodo zaposleni sklicali zbor delavcev predvsem zato, da se opredelijo do vladne namere o oddaji zemljišča ob pristanišču Madžarski.
Razprava o družbah, ki izvajajo storitve v pristanišču (IPS), je samo preusmerjanje pozornosti javnosti in izgovor za zamenjavo uprave, ki nasprotuje veliko usodnejšim vladnim načrtom z Luko, so dejali na svetu delavcev.
To je po današnji seji sveta delavcev povedal njegov predsednik Mirko Slosar. Na zboru delavcev naj bi se opredelili tudi do poslovnega načrta sedanje uprave, ki je predlagala, da bi prihodnje leto dodatno zaposlili 230 delavcev (prednostno iz vrst IPS), v naslednjih treh letih pa 500 delavcev. V svetu delavcev so prepričani, da so nekatere državne institucije zlorabile položaj prekarnih delavcev v Luki zato, da preusmerjajo pozornost s temeljnega problema, to je nadaljnje usode Luke Koper. »Trenutno se še posvetujemo z zaposlenimi in bomo odločitev sprejeli v petek. Po vsej verjetnosti bo zbor delavcev en dan ali nekaj ur pred samo izredno skupščino delničarjev. Nanj bomo povabili odgovorne predstavnike vlade in SDH, da odgovorijo na nejasnosti. Povabili bomo medije in vse prebivalce lokalnih skupnosti, ker usoda Luke ne zanima samo zaposlenih,« je povedal Slosar.
Kakšna bo vloga Madžarov
Po petkovi seji nadzornega sveta, na kateri so omejili pooblastila upravi podjetja (tega nadzorniki niso storili niti v primeru dosti bolj problematične Časarjeve uprave), je Mirko Slosar pojasnil, da so informacijo o oddaji zemljišča ob Luki izvedeli od politikov iz koalicijskih vrst, ki so se že seznanili z osnutkom sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri drugem tiru. Zakon o drugem tiru, o katerem vrhovno sodišče še ni hotelo odločati brez obvezne razlage ustavnega sodišča, predvideva, da lahko Slovenija za projekt drugega tira od Madžarske pridobi do 200 milijonov evrov. Kaj bi v zameno dobili Madžari, pa bi bilo zapisano v zdaj še skrivnostnem meddržavnem sporazumu.
Za povečavo kliknite na infografiko.
Luka Koper je že leta 2006 zahtevala sprejetje državnega prostorskega načrta, s katerim je hotela pridobiti nove površine za svojo dejavnost. Za DPN je prispevala približno tri milijone evrov. DPN je bil sprejet junija 2011. Luki je vse odtlej ostalo 280 hektarjev površin. Na njih je dodatno pretovorila deset milijonov ton blaga. Kar 124 pa je še hektarjev, namenjenih pristaniški dejavnosti, ki so v pretežno državni lasti, lasti občine Ankaran in v manjšem delu v zasebni lasti, ki od leta 2011 ostajajo zunaj koncesijskega območja.
Pri tem je ena od dilem, ali bi dodelitev novih zemljišč pomenila odpiranje koncesijske pogodbe in ali naj Luka za nove površine plačuje najemnino ali sodi to v koncesijsko pogodbo. Če bi parcelo 920 (začetek 3. pomola) res dodelili Luki Koper (o tem se že dolgo dogovarjajo), potem bi dostop do morja res ostal ves v rokah Luke. Toda oddaja preostalih 124 hektarjev (kakih 44 odstotkov sedanjih koncesijskih površin) bi lahko vseeno pomenila konkurenco Luki.
Levica: Vključitev madžarskega kapitala je nesprejemljiva
Danes nam z ministrstva za infrastrukturo še niso hoteli jasno odgovoriti, kaj predvideva osnutek sporazuma z Madžarsko, ker so izhodišča še v usklajevanju koalicijskih strank. Levica je danes sporočila, da se vlada pogaja z Madžarsko brez pooblastila odbora za zunanje zadeve, s čimer krši zakon o zunanjih zadevah. »Vključitev madžarskega kapitala v projekt drugega tira je za Levico nesprejemljiva, ker bi Madžarska kot solastnica podjetja 2 TDK postala tudi solastnica drugega tira, dobila bi 49 odstotkov dobička, Slovenija bi krila stroške obratovanja proge, poleg tega pa po podatkih Levice Madžarska zahteva vezane posle (dostop do infrastrukture v Luki), ki bi povečali donosnost njene investicije.«
Medtem se stopnjuje pritisk na upravo in sindikaliste. Za upravo še ni odločeno, ali ne bo nemara razrešena krivdno. Tik pred prazniki pa bo tudi uradno prišlo poročilo preiskovalca pomorskih nesreč Janeza Požarja, ki namerava pomemben del krivde za smrtno nesrečo naprtiti upravi in zaposlenemu na dvigalu, ki je eden najbolj izpostavljenih delavcev žerjavistov – Mladenu Jovičiću.
