Po družabnih omrežjih se širi bes nekaterih volivcev, ki še niso dobili uradnega obvestila Državne volilne komisije (DVK) o nedeljskem referendumu o drugem tiru. Ker ima referendum zavrnilni kvorum – to pomeni, da mora za padec zakona proti zakonu o gradnji drugega tira glasovati vsaj 340 tisoč volivcev in od teh jih mora biti več kot polovica proti – se pojavljajo tudi "teorije zarot". Da je to namerno, da se referenduma ne bi udeležilo dovolj volivcev. Kaj je s tem, smo vprašali šefa DVK Dušana Vučka.
Najpomembneje: za glasovanje obvestila sploh ne potrebujete!
Zdaj pa k zapletu z nedostavljenimi obvestili. Vučko pravi, da podatka, koliko volivcev še ni bilo obveščenih, nima. So pa dobili vrnjenih "za dve škatli" obvestil zaradi preselitve volivcev, dodaja. Pojasnil pa je, kje se je zgodil zaplet.
Prva težava je to, da je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) podatke o volivcih poslalo 8. septembra, to je zakonsko določen rok o ugotavljanju števila volilnih upravičencev – to je 15 dni pred glasovanjem. En dan je vzel popravek nekaterih podatkov, saj so ugotovili, da je Gurs MNZ poslal napačne podatke o nekaterih voliščih, kar so ugotovili šele na DVK. Potem so šla obvestila v tisk v celjski Cetis.
Cetis lahko na uro stiska deset tisoč obvestil, vsa pa v sedmih dneh, če dela v treh izmenah. Nato obvestila romajo k Pošti Slovenije, ki jih distribuira volivcem. In tudi tu ne gre vse čez noč: najprej gredo obvestila v Celje, sledi prvo sortiranje v ljubljanskem ali mariborskem logističnem centru, odvisno od zasedenosti. Sledi fino sortiranje, po poštnih številkah, šele nato obvestila predajo poštarjem, ki vam jih vržejo v nabiralnike.
"Ravno pri Ljubljani je bilo za približno 25 tisoč obvestil izmeta, saj sortirne naprave niso prebrale poštne številke in so na pošti morali sortirati na roke. Obvestila so bila po naših podatkih dostavljena včeraj," razlaga Vučko.
Koliko stane obveščanje volivcev? Ga sploh potrebujemo?
Vučko dodaja, da se zavedajo, da gre za sistemsko težavo, ki bi jo morali rešiti. "Napisali bomo poročilo in se dogovorili z MNZ za sestanek," pravi. Ima rešitev, kako optimizirati celotni proces? "Imam. Predvsem bi MNZ moral podatke o volivcih poslati prej, da lahko Cetis in Pošta organizirata tiskanje in logistiko."
Vučko pravi, da niti ni prepričan, da obvestila sploh potrebujemo. "Veste, koliko to stane? Okoli 60 tisoč evrov za tisk, pa še okoli 700 tisoč evrov za poštne storitve. In ta strošek smo s standardizacijo že znižali za okoli sto tisoč evrov."
Bi lahko državljane o volitvah in referendumih obveščali elektronsko, po e-pošti? "Tu pa je težava z varstvom osebnih podatkov in informacijskim pooblaščencem," pravi Vučko.
Skratka, ponovimo: če berete ta članek, niste pa dobili obvestila o referendumu, veste, da bo ta potekal v nedeljo, 24. septembra. Večina volišč je na tradicionalnih lokacijah, zato že veste, kje so. In še enkrat, ko boste šli glasovat, ne pozabite osebnega dokumenta, to predvsem velja za večja mesta, kjer člani volilnih komisij volivcev ne poznajo. V manjših okrajih veste, da se ponavadi s tem ne komplicira.