Nova Gorica, Ljubljana - Po dveh desetletjih so v Sloveniji znova izbruhnile ošpice. V novogoriški in ljubljanski regiji je zbolelo 14 ljudi, starih od 35 do 51 let. Vsem je skupno, da so bili na razstavi psov v Šempetru pri Novi Gorici. Ena oseba je zbolela tudi v Mariboru. Nihče se ne zdravi v bolnišnici.
Ošpice so izredno nalezljiva virusna bolezen, ki se prenaša s kapljičnimi okužbami. Zadostuje, da si z okuženo osebo v istem prostoru, kot je bilo 14 obolelih, katerih skupna točka je, da so se vsi udeležili razstave psov v Šempetru pri Novi Gorici 8. in 9. novembra, kamor je pripeljalo pse 700 lastnikov iz 27 držav, sodelovalo je 70 pomočnikov, organizator pa je prodal 400 vstopnic. Vsi ti so potencialni kandidati, da zbolijo.
Vendar na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) iz te skupine ne pričakujejo več večjega števila obolelih, ker izbruhne bolezen od deset do 21 dni po okužbi, ta čas pa se že izteka. Pač pa iščejo zdaj vse, ki so bili v stiku z obolelimi. Posebno ogroženi so tisti, ki niso cepljeni ali so dobili le en odmerek cepiva (morali bi dva), dojenčki do enega leta, še zlasti pa necepljene nosečnice. Naštetim priporočajo, da se čim prej cepijo, razen nosečnicam, ki naj ravno tako gredo k zdravniku, da bodo prejele pasivno zaščito.
Virus domnevno iz tujine
Vsi oboleli so iz generacije srednjih let, ki je odraščala v času, ko se je v Sloveniji cepljenje (po letu 1968) začelo uvajati. Na NIJZ še nimajo podatka, ali so bili cepljeni ali ne, dejstvo pa je, da v času njihovega odraščanja niso cepili vseh otrok, tako da je cepljenost današnjih generacij srednjih let, rojenih po letu 1960, od 50- do 70-odstotna.
Virus ošpic letos v Sloveniji ni krožil, zato na NIJZ domnevajo, da je bil prenesen v Šempeter iz tujine. V sosednji Italiji je zadnje leto zbolelo za ošpicami 2054 ljudi, v Avstriji 108, v Nemčiji 483, na Madžarskem pa nihče. Mariborski bolnik ni povezan z novogoriškimi, saj je bosanski državljan, ki dela v Avstriji.
Za učinkovito zaščito pred epidemijo je potrebna 95-odstotna precepljenost, ki jo Slovenija pri mlajših generacijah že vrsto let dosega. Izjema je zgolj Ljubljana, kjer se je precepljenost zadnji dve leti zmanjšala, in sicer lani na 89,3 odstotka generacije. Ponovni pojav ošpic bo zagotovo pomembno vplival na čedalje glasnejše polemike o upravičenosti in smiselnosti cepljenja.
Vnetje možganov ali celo smrt
Ošpice so močno nalezljiva virusna bolezen, ki se začne z visoko vročino, kašljem, nahodom, vnetjem očesnih veznic, od tretjega do sedmega dneva po teh znakih se pojavi še značilen izpuščaj, ki traja od štiri do sedem dni. Bolnik je kužen že štiri dni, preden se pojavijo znaki bolezni, in ostane kužen še štiri dni po znakih.
Bolezen lahko poteka brez zapletov, v hujši obliki pa jih lahko spremljajo tudi vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska, vnetje možganov (1 na 2000 primerov), poredko pa je lahko izid bolezni tudi smrten (1 na 3000 primerov). Okoli 20 odstotkov obolelih je treba hospitalizirati.
V Sloveniji je bil zadnji izbruh ošpic leta 1994/95. Takrat se je začel med Romi na Dolenjskem, ki niso bili cepljeni, prenesel pa se je v goriško regijo. Nato pa od leta 1999 do leta 2000 ni bilo niti enega primera več. Mlajše generacije so namreč zelo dobro precepljene, v povprečju več kot 95-odstotno (glej tabelo), kar zagotavlja varnost. Čeprav je cepljenje proti ošpicam obvezno, je precepljenost lani upadla na 93,9 odstotka. Ošpice so se zdaj pojavile v novogoriški regiji, trije bolniki pa so doma v ljubljanski regiji, kjer je precepljenost prenizka (lani 89,3-odstotna).
»Zdaj moramo biti predvsem pozorni predvsem na tista mesta, kjer je skupaj veliko otrok, ki niso cepljeni, kot je recimo Waldorfska šola. Verjetno bi se še našlo kakšno takšno okolje, kjer so otroci zelo ogroženi. Posebej pomembno je, da imamo poleg dobre precepljenosti tudi dobro organizirano sledenje in informiranje, tako da je vsak vedel, kako mora ukrepati,« je povedala Vesna Plevnik Vodušek.
Kako je lahko kdo navdušen nad izbruhom ošpic?
Dober mesec po tem, ko smo v Delu objavili prispevek z naslovom Izbruha ošpic si ne moremo privoščiti, se je izbruh uresničil. Ošpice ima 15 oseb. »Zaradi precepljenost imamo srečo, da zdaj ni treba karantene, ki bi jo morebiti v nasprotnem primeru morali priporočiti oziroma zahtevati,« je dejala pediatrinja Vesna Plevnik Vodušek.
Informacije o izbruhu ošpic so danes na družbenih omrežjih znova razplamtele razpravo o upravičenosti in smiselnosti cepljenja. Ena od zagovornic prostovoljnega cepljenja je na facebooku v sicer zaprti skupini Mamice zapisala, da prinaša izbruh ošpic same pozitivne stvari: »Prinaša še en dokaz, da niti izjemno visoka precepljenost ni dovolj za izkoreninjenje bolezni. Če bi bili oboleli necepljeni, bi to pisalo z velikimi črkami. Glede na to, da NIJZ o cepilnem statusu obolelih ne želi govoriti, je edino logično predvidevati, da so večinsko cepljeni, če ne kar vsi. Torej je naslednja pozitivna stvar to, da bo, ko bo NIJZ po dolgih mesecih končno izpljunil podatke o cepilnem statusu obolelih, vsem jasno, da cepiva niso niti v teoriji učinkovita. Hvaležna sem pa predvsem zato, ker bo v izbruhu nekaj ljudi dobilo možnost pridobiti naravno imunost, kar je zavidanja vredno. Upam, da čimprej zaidejo te grozne ošpice še v naše konce.«
Posnetek njenega zapisa je krožil med uporabniki twitterja, ki so se med drugim ogorčeni spraševali, ali komentatorji pod tem sporočilom navijajo, naj za ošpicami zboli še njihov otrok.
Toda mamica se očitno moti. Zdravnica Marta Grgič Vitek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je povedala, da je generacija prebivalcev srednjih let (oboleli so stari med 35 in 51 let) dejansko precepljena le 50- do 70-odstotno, kar ne zadostuje. Razlog je v tem, da se je v času njihovega otroštva cepljenje šele začelo in ni bilo organizirano za vse. Ali so bili cepljeni ali ne, piše v njihovi stari zdravstveni knjižici, za katero marsikdo ne ve, ali jo sploh še ima in kje. NIJZ zato še nima podatkov o cepljenosti vseh obolelih.
Svojevrsten fenomen, ki dokazuje učinkovitost cepljenja, je izbruh ošpic na območju nekdanje Bosne in Hercegovine. Letos je zbolelo že več kot 2500 mladih med 15. in 19. letom starosti. To so otroci iz časa vojne, ko cepljenj tam ni bilo.
Oktobra, ko je bila zadnja večja javna polemika o obveznem cepljenju, je asist. mag. Marko Pokorn s klinike za infekcijske bolezni povedal: »Raziskava, ki smo jo opravili pred leti, je pokazala, da bi otroke prostovoljno cepila le dobra polovica prebivalstva, še 40 odstotkov pa bi se jih za to odločilo po priporočilu pediatra. Bojim se, da rezultat zdaj ne bi bil tak. Ne predstavljam si, kam bi spravili otroke z ošpicami, ki bi morali v bolnišnici bivati tudi do dvajset dni. Na take izbruhe bolezni nismo pripravljeni. Ne moremo si jih privoščiti. V Angliji se je zaradi medijske kampanje zmanjšalo cepljenje, zato so izbruhnile bolezni. Nekaj otrok je umrlo, objavljeni so bili na naslovnicah časopisov, nato se je zaupanje v cepljenje izboljšalo in precepljenost se je povečala.«