Sto dni Donalda Trumpa: napad na okolje in dejstva

Nova znanstvena politika ZDA prinaša zanikanje okoljskih sprememb, nižanje proračuna za znanost in omejevanje internetnih svoboščin

Objavljeno
26. maj 2017 12.07
Lenart J. Kučić
Lenart J. Kučić

Pozimi 2009 je skupina ameriških po

djetnikov objavila celostranski oglas v New York Timesu, v katerem je pozvala tedanjega predsednika Baracka Obamo in ameriški kongres, naj se nemudoma posvetijo reševanju prihodnje okoljske krize.

»Če se ne bomo takoj odzvali na neizpodbitna znanstvena dejstva, bodo naš planet in človeštvo doletele katastrofalne in nepopravljive posledice,« so zapisali podpisniki. Med katerimi so bili tudi sedanji ameriški predsednik Donald Trump in njegovi otroci.

Na nepričakovano zgodovinsko podrobnost so med lansko predsedniško kampanjo v ZDA opozorili številni ameriški politični komentatorji in okoljski aktivisti.

Retorika predsedniškega kandidata Donalda Trumpa je bila ravno nasprotna tisti, pod katero se je pred dobrimi osmimi leti podpisal poslovnež Trump. Globalno segrevanje je opisal kot »popolno prevaro« in zavrnil vsakršne znanstvene dokaze, da spremembe povzročajo ljudje – z izpusti toplogrednih plinov in drugimi dejavnostmi industrijske družbe. Volivcem je obljubljal odpravo okoljske zakonodaje, ki da ovira konkurenčnost in uničuje delovna mesta. Napovedal je ukinitev ameriške okoljske agencije (EPA), zmanjšanje proračuna za okoljske raziskave, enostransko prekinitev mednarodnih okoljskih zavez (pariškega dogovora …) in opustitev finančnih obveznosti do OZN. Ker da bo denar raje porabil za dotrajano ameriško prometno infrastrukturo.

Po prvem predsedniškem stodnevju je Trumpova administracija ugotovila, da zaradi pravnih in formalnih ovir ne bo mogla uresničiti vseh obljub. Nedavne velike demonstracije v podporo znanosti, ki so se iz ZDA razširile po vsem svetu, pa so pokazale, da jim je kljub temu uspelo narediti veliko škode. S kadrovskimi menjavami, proračunskimi odločitvami in podpihovanjem kulture »alternativnih dejstev«, ki so večinoma le olepšano poimenovanje za načrtno zavajanje in laži.

Napad na okoljsko politiko

Donald Trump je najprej izpolnil obljubo rudarjem premoga, saj smejo lastniki rudnikov po novem neomejeno zlivati odpadke v reke. Podpisal je odredbo, s katero bodo smeli znova zagnati gradnjo spornih naftovodov Keystone XL and Dakota Access. Odobril je gradnjo novih črpališč nafte na zaščitenih območjih Arktike ter Atlantskega in Tihega oceana. Naftnim podjetjem ne bo več treba razkrivati, koliko so plačala tujim vladam – za lobiranje, koncesije ali podkupovanje. Za direktorja okoljske agencije EPA je postavil nekdanjega generalnega tožilca zvezne države Oklahoma Scotta Pruitta, ki je v preteklosti večkrat tožil EPO in javno izjavljal, da ogljikov dioksid ne povzroča segrevanja ozračja.

Trump in Pruitt sta marca obiskala predstavnike avtomobilske industrije in jim zagotovila, da jim ne bo treba upoštevati strožjih določil za znižanje porabe do leta 2025, ki so jih sprejeli med mandatom Baracka Obame. Podobno je Trump obljubil tudi energetski panogi, saj bo republikanska večina v kongresu zavrnila nekatere zakone, ki jih je potrdil Obama, predvsem strategijo za čistejšo energijo (Clean Power Plan), po kateri bi morale ameriške termoelektrarne za dobro tretjino zmanjšati emisije do leta 2030. Takšno kongresno odpravljanje zakonov ima po ameriški zakonodaji dolgotrajne posledice, saj odpravljenega predpisa ni več mogoče poslati v kongres. Kar pomeni, da jih v enaki ali podobni obliki ne bi mogle več uveljaviti prihodnje administracije.

Podobno dolgoročni bodo vplivi proračunskih sprememb. EPA, vladna služba za energetiko in nacionalni inštitut za varovanje zdravja (zlasti programi za preprečevanje neželene nosečnosti) bodo prihodnje leto predvidoma skupaj prejeli za več kot 30 milijard dolarjev manj denarja. Za EPO to pomeni skoraj tretjino nižji proračun, kar bo vodilo v množično odpuščanje ali prerazporejanje kadrov, ukinjanje programov in manjše možnosti za izvajanje nadzora. Spremenjene prioritete bodo občutili tudi na vesoljski agenciji Nasa, saj so Trumpovi svetovalci najprej zahtevali opustitev programa za spremljanje ogljikovega dioksida, programa za ugotavljanje zdravja oceanov in atmosfere ter razvojnega programa vesoljskega observatorija Discover za spremljanje okoljskih sprememb, ki ga je na pobudo Ala Gora potrdil Obama.

 



Donald Trump je globalno segrevanje je opisal kot »popolno prevaro« in zavrnil vsakršne znanstvene dokaze, da spremembe povzročajo ljudje. Njegova stališča so sprožila številne proteste znanstvenikov in okoljskih aktivistov po vsem svetu. Foto Reuters

Internetne svoboščine


Poleg kadrovskih menjav, uradnega zanikanja okoljskih sprememb in krčenja proračuna za okoljsko politiko bodo na prihodnji razvoj znanosti in tehnike vplivale še nekatere druge predsednikove odločitve.

Predstavniki ameriških tehnoloških podjetij in univerz so opozorili, da je Trumpovo omejevanje vstopa državljanom nekaterih islamskih držav zelo negativno vplivalo na ugled ZDA. Številni njihovi zaposleni raziskovalci, inženirji ali predavatelji so imeli velike težave, če so hoteli oditi domov na počitnice, ali se niso mogli vrniti z dopusta iz domačih držav. Zatrdili so, da si nobena napredna država ali gospodarstvo ne more privoščiti takšne izključujoče politike, če hočejo ostati konkurenčni in zanimivi za najboljše kadre. Največji zmagovalci globalizacije so bili prav ameriška podjetja in raziskovalne ustanove, toda Trump je nagovarjal predvsem volivce, ki jih je globalizacija razočarala in poglobila revščino med delavskim razredom. Zato je le malo verjetno, da bo imel v nadaljevanju mandata več posluha za znanstvenike in raziskovalce, ki jih njegova volilna baza pogosto prepoznava kot del osovraženih »intelektualnih elit«.

Toda nekateri njegovi ukrepi ne bodo prizadeli samo znanstvenih in intelektualnih elit. Nedavni množični računalniški napad izsiljevalskega virusa wannacry je potrdil zaskrbljenost varnostnih strokovnjakov, da ameriške tajne agencije namenoma zbirajo in izkoriščajo varnostne ranljivosti v programski opremi, namesto da bi obvestili proizvajalce ter poskrbeli, da elektronskih lukenj ne bi izrabljali kriminalci in teroristi. Trumpova administracija ne kaže nikakršnega namena, da bi reformirala delo obveščevalnih agencij ali povečala civilni nadzor. Prav tako ne bodo poskušali zavarovati uporabnikov interneta in povezanih naprav pred vse hujšim komercialnim izkoriščanjem in posegi v elektronsko zasebnost.

To med drugim napoveduje imenovanje novega predsednika komunikacijskega regulatorja FCC Ajita Paia, ki je najprej napovedal odpravo internetne nevtralnosti, ki jo je zagovarjal njegov demokratski predhodnik Tom Wheeler. Novo vodstvo je ukinilo subvencije za širokopasovni dostop do interneta za revnejše, pobudo za cenejše digitalne televizijske sprejemnike in pravila za pregledno zaračunavanje komunikacijskih storitev brez nerazumljivega drobnega tiska. Prav tako je postalo strpnejše do zlorabe prevladujočega tržnega položaja in preprodajanja uporabniških podatkov brez soglasja ali seznanitve.

Trumpovi ukrepi ne bodo omejeni samo na ZDA. Ne le zaradi odločilnega vpliva največje gospodarske velesile na okoljske dogovore ter na določanje pravil, po katerih bodo delovale informacijske in komunikacijske tehnologije, od katerih so odvisni uporabniki po vsem svetu. Nestrinjanje obeh političnih polov ni več omejeno predvsem na načine, kako se spoprijeti z okoljskimi spremembami (z več regulacije ali svobodnejšim trgom), kar je bilo značilno za prejšnje republikanske mandate. ZDA so s Trumpom postale država, ki uradno zanika znanstvena dejstva, ki ne ustrezajo njihovi podobi sveta. Kar je zelo nevaren zgled in najboljše zagotovilo, da se bodo morale prihodnje generacije – po besedah pokojnega ameriškega znanstvenika in pisatelja Carla Sagana – znova boriti za pravico do okrogle Zemlje.