Juncker je po Cerarjevih navedbah pozorno prisluhnil slovenskim predlogom o NLB in tudi pokazal razumevanje. Pristojnost za primer je sicer pri komisarki za konkurenco Margrethe Vestager, ki je ob 12. uri imela pogovor s finančno ministrico Vraničar Ermanovo.
»Slovenski predlog je v duhu zavez,« je pojasnil Cerar. V skladu z njim bi NLB plačala predvidoma okoli 360 milijonov evrov kot nadomestilo za odprodajo banke ali njenih hčera na Balkanu. S tem denarjem bi se financirali projekti za podjetja.
Cerar je prepričan, da predlog vodi do enakega cilja kot same zaveze, a brez privatizacije NLB. Slovenija se sklicuje na bistveno spremenjene okoliščine − tveganje s hrvaškimi varčevalci v višini 400 milijonov evrov. Na zadevo nima vpliva, saj da sosednja Hrvaška ne spoštuje mednarodnega prava.
Nova rešitev do konca novembra?
Nadomestni ukrepi naj bi po Cerarjevih besedah med drugim zagotovili, da NLB ne bo imela nesprejemljive prednosti na trgu.
Cerar je opozoril, da je Slovenija doslej izpolnila vse zaveze, ki izhajajo iz sanacije bank pred štirimi leti, pa tudi da je tuji svetovalec za razpršeno prodajo (IPO) podal nasprotujoče si ocene o vplivu vprašanja varčevalcev na ceno banke.
Infografika: Delo
Glede arbitraže Cerar pričakuje bolj konkretno pomoč Bruslju za izvrševanje arbitražne razsodbe. Hrvaška bo po njegovih kršila mednarodno in evropsko pravo, če je ne bo izvajala po izteku roka konec decembra. Zato Slovenija pričakuje pomoč Bruslja že v prihodnjih tednih.
Pri Junckerju sicer ni bilo povezovanja arbitraže in zavez glede NLB z vidika vladavine prava. Ti dve zadevi po Cerarjevih besedah že tako nista povezani.
O NLB razpravljata komisarka za konkurenco in slovenska finančna ministrica
Evropska komisija je sporočila, da sta Juncker in Cerar razpravljala o prihodnosti Evrope, o temah splošnega evropskega interesa pred skorajšnjim socialnim vrhom EU na Švedskem in tudi o temah, povezanih z (balkansko) regijo. Odprla sta tudi vprašanje NLB.
A tudi na srečanju finančne ministrice Vraničar Ermanove s komisarko Vestagerjevo v skladu s pričakovanji ni bilo preboja. Vzdušje je baje konstruktivno, a ministrica opozarja, »da ostaja odprtih še kar nekaj vprašanj«. Po nekaj dneh razmisleka naj bi spet sedli za zeleno mizo. Tehnični in politični pogovori se bodo nadaljevali.
Slovenski alternativni predlog naj bi nadomestil ukrep odprodaje balkanskih podružnic v primeru neprodaje NLB. S tem zaveze o privatizaciji NLB po razlagi ministrice sploh ne bi bilo več in proces prestrukturiranja banke bi bil sklenjen.
Zadovoljna je s prizadevnostjo uslužbencev evropske komisije, »ki nam pomagajo razmišljati in iskati skupne možne rešitve«. Sicer ministrica priznava, da slovenski predlog ne naslavlja vseh težav, na katere opozarja evropska komisija. V zameno za njegovo sprejetje je Slovenija pripravljena sprejeti še dodatne kompenzacijske ukrepe. »Nisem še izgubila upanja, da končni rezultat oblikujemo do konca meseca,« je povedala.
Slovenija sicer opozarja, da je bila privatizacija NLB le ena od več ducatov zavez. Vse druge so bile izpolnjene.
Iz tiskovne službe evropske komisije medtem so sporočili, da sta komisarka Vestagerjeva in slovenska finančna ministrica razpravljali, kako namerava Slovenija izpolniti zaveze iz odločbe o državni pomoči za NLB, predvsem glede delne prodaje deleža v banki.